Frekvenca X

Mesta imajo specifično klimo, ki je zaradi pozidave in aktivnosti prebivalcev precej drugačna od okoliške. Strnjena območja visokih gradenj in malo zelenja so idealna za nastanek toplotnega otoka, pojava, zaradi katerega je lahko temperatura občasno tudi za deset stopinj višja kot v okolici.

"To, da so mesta toplejša, je rezultat več okoliščin. Uporabljamo gradbeni material z visoko toplotno kapaciteto, nimamo zelenja, odprtih površin, ki bi lahko z izsuševanjem, izhlapevanjem zmanjševala to temperaturno razliko. Pomembna pa je tudi lega mesta. Če je mesto v kotlini, in slovenska mesta so vsa v kotlinah, se temu pridružijo še reliefni vzroki. Ker je zelo malo vetra, mesta ne more prevetriti. Ne smemo pozabiti pa tudi na antropogeno produkcijo toplote." – Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja

Geografskih značilnosti mest za zdaj ne moremo spreminjati, lahko pa učinke urbanega, toplotnega otoka omilimo s premišljenim načrtovanjem: "Pravilo, kako zmanjšati toplotni otok, je – nizke stavbe, široke ulice. Ekonomski interes pa narekuje ravno nasprotno. Pomembna je tudi izbira materialov, na primer izbira barve. Glavnina ogrevanja se zgodi ravno podnevi."

"Prva stvar je zavedanje, da problem imamo. Ljudje poleti vročino podcenjujejo, zdi se jim normalna. Ne pozabimo, da prihajajo tudi podnebne spremembe, ki bodo ta problem še bolj poglobile. To ne le škoduje starejšim, kroničnim bolnikom, zmanjšuje se tudi produktivnost drugih ljudi."

Tisti, ki Frekvenco X na Valu 202 pridno spremljate, veste, da nas vsak četrtek (in to že 12 let) rada popelje med najvznemirljivejša vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se najrazličnejši znanstveniki in znanstvenice, raziskovalci in raziskovalke ter strokovnjaki in strokovnjakinje ta hip spopadajo v svojih glavah in laboratorijih. To bomo storili tudi tokrat, le da bo znanost danes samo v rokah deklet in žensk. To mislimo v posrednem, pa tudi neposrednem pomenu besede. Enajstega februarja je namreč mednarodni dan deklet in žensk v znanosti, ravno s tem dnem pa se začne tudi mesec, namenjen ženskam in dekletom v astronomiji. In ker se ta mesec počasi končuje, smo izmenjali nekaj besed o pomembnosti zavedanja o prispevkih žensk v znanosti z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani ter astrofizičarko in profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.

"Ženske v zgodovini niso imele enakih možnosti, da bi pridobile izobrazbo ali pa sodelovale pri raziskavah. To je posledica patriarhalne družbe, takratne in zdajšnje. Ne verjamem, da so se vsi moški vmes počutili ogroženi zaradi teh sposobnih žensk in so jih zato načrtno izpustili iz zgodovine. Šlo je za bolj splošno razpoloženje, ki ima tudi danes dvojna merila." – prof. dr. Andreja Gomboc

"Odprti moramo biti do raznovrstnosti. Cilj tega je, da presežemo stereotipe. Pri tem pa je pomembno, da se zavedamo, da je raznovrstnost tista, ki nas bogati." – dr. Dunja Fabjan

Podjetje Iskra Delta je bilo v osemdesetih let prejšnjega stoletja v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli.

"Sanjali smo o programskih rešitvah za bolezni, antigravitacijskih čevljih, samovozečih avtomobilih."

Kakšna je tehnološka in znanstvena dediščina podjetja? Ob premieri dokumentarnega filma Iskre v času so naši gostje štirje inženirji nekdanjega slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta: Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič.

?️ Na kavi z inženirji Iskre Delte. Njihovi tehnološki, raziskovalni in drugi spomini na legendarno računalniško podjetje kmalu na @Val202. Tudi o hipijevsko-geekovski start-up kulturi iz "Vile Čira-Čara" na ljubljanskih Prulah. pic.twitter.com/LlNC476ufd

— Luka Hvalc (@vahlc) February 17, 2022

V sklepnem delu serije Frekvence X o oploditvi z biomedicinsko pomočjo bomo govorili o družbenem pogledu na oploditev z biomedicinsko pomočjo, se vprašali, kaj sploh je družina, v psihološki ambulanti se bomo pogovarjali o stiskah, skozi katere gredo pari, ki ne morejo zanositi po naravni poti, in tudi o tem, zakaj vprašanje Kdaj bosta pa vidva imela otroka? nikakor ni primerno.

V Sloveniji gre skozi postopek zunajtelesne oploditve približno 3000 parov, če računamo, da je uspešnost od 25- do 30-odstotna, se torej rodi približno tisoč otrok. In če vemo, da se je leta 2020 v Sloveniji rodilo približno 19.000 otrok, pomeni, da se pet odstotkov otrok v Sloveniji rodi s postopkom zunajtelesne oploditve. V prejšnji oddaji smo lahko slišali, kakšni so bili začetki te tehnologije in kako hitro se je uveljavila ter da je danes tako rekoč sprejeta v družbi kot nekaj, kar parom pomaga do zanositve, če ne gre po naravni poti. Danes pa gremo prav tja, kjer se vse dogaja. Kako se vse začne v ginekološki ambulanti, kakšen je vrstni red diagnostike, skozi katero mora par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.

Oploditev z biomedicinsko pomočjo je do prve polovice 20. stoletja zvenela še kot znanstvena fantastika, ki se lahko pojavi le v žanrski literaturi, a kmalu se je izkazalo, da znotraj znanosti obstajajo temelji, ki bi lahko tehnologijo prenesli v stvarnost. Dolga stoletja, če ne celo tisočletja se je človek spraševal, kako premagati neplodnost, a šele dovolj razvita znanost je omogočila razvoj. V drugi epizodi serije o oploditvi z biomedicinsko pomočjo se bomo torej vrnili v preteklost, na začetek vsega. Spoznali bomo, kje in kdaj so se rojevale tovrstne revolucionarne ideje, koliko vztrajnosti je bilo potrebne in tudi trme, da se je tehnologija uveljavila in obdržala. Ne bomo spregledali niti začetkov pri nas.

Osem milijonov otrok se je od leta 1978 do danes rodilo ob pomoči znanosti. Čeprav je na začetku oploditev z biomedicinsko pomočjo zvenela kot nekaj, kar se lahko pojavlja v znanstvenofantastični literaturi, se je po dolgih letih študij in vztrajnosti izkazala za realno možnost in danes velja za eno ključnih pomoči parom, ki ne morejo zanositi po naravni poti. V štirih tednih bomo tako poskušali začrtati začetne ideje in končne realne prakse, sprehodili se bomo po laboratoriju embriologov, spraševali se bomo, kako je družina opredeljena v današnji skupnosti. V prvi epizodi pa spoznamo zgodbo Tjaše Džafić, ki je s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo lani prvič postala mama.

Kako se spoprijeti z diagnozo neplodnost, kdaj poiskati pomoč, kako stresen je postopek za partnerski odnos in kako je, ko je tvoj trud po dolgih letih končno poplačan. Pred poslušanjem pa še opozorilo: tole, kar sledi, je ena osebna zgodba, ki nikakor ne povzema vsega, kar doživljajo drugi pari. Vsaka pot je edinstvena, drugačna, vredna.

Vsak izmed nas je bil že kdaj radoveden. Radiovedni pa so to prav vsak teden. In tako je že kar dve leti. Za to se lahko zahvalimo vam, poslušalci in poslušalke, saj ob vaših iskrivih, dobro premišljenih in včasih na prvi pogled skoraj nemogočih vprašanjih in ugankah bolje spoznavamo svet okoli sebe in vsak teden postavljamo na znanstveno preizkušnjo svoje možgane. Ali bolje rečeno, možgane naših strokovnjakov.

S čim vse pa smo jih izzvali prejšnje leto? Izbrali smo nekaj še posebej zanimivih vprašanj.

Za začetek prevohajmo mesec januar. Ali to raje prepustimo pticam? To vprašanje nas je namreč mučilo že v začetku leta. Vedeli smo, da imajo ptice zelo dobro razvit vid in odlično slišijo, nismo pa bili prepričani, ali te tudi vohajo.

Zatem smo se podali na pravo radiovedno forenzično preiskavo. Analizirali smo kraj zločina, zbirali dokaze in intervjuvali vse vpletene. Najbolj pa nas je zanimalo: Kateri DNK pokaže forenzična analiza pri morilcu, ki s transfuzijo prejme kri darovalca?

Ja, ugotovili smo, da nam storilec nikakor ne more uiti. Kot nam ni ušlo tudi vaše naslednje radiovedno vprašanje … Zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?

Danes imamo res skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega seveda ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in pogledali, kako smo naše strokovnjake izzvali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?

Zagotovo so vam ob vsem tem poslušanju že zrasla vaša ušesa. Pa ne le zaradi radovednosti. Ta nam baje rastejo že celo življenje. Ne verjamete? Pa poslušajte.

Na svet smo pogledali tudi z obrnjene perspektive. Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Zakaj netopirji spijo z glavo navzdol?

Za konec smo spregovorili še o temi, ki se tiče vseh nas Zemljanov. Kaj poganja vrtenje naše Zemlje? Ugotovili smo zakaj je temu tako, pa tudi, da se bo Zemlja vrtela še kar nekaj časa. Morda ne tako dolgo kot Zemlja, a tudi mi se bomo še naprej vrteli na radijskih valovih Vala 202. Spremljajte Radiovedne tudi v letu 2022, ko bomo skupaj upihnili že 3. svečko, mi pa si bomo še naprej prizadevali odgovarjati na vsak vaš zakaj, čemu in kako.

Vabimo vas, da prisluhnete tudi ostalim epizodam, ki jih lahko najdete po zavihkom Radiovedni.

V letu 2021 je človeštvo na številnih področjih doseglo neslutene preboje in napredke – veliko število misij v vesolje je postavilo nove mejnike raziskovanja, nova cepiva odpirajo možnosti za zdravljenje bolezni, ki že dolgo pestijo ljudi po vsem svetu, preučili smo nove posledice okoljske krize …

Pri pregledu leta sodelujejo trije gosti, s svojim odličnim vpogledom v dogajanje so zaokrožili izbor tem, ki jih je izpostavilo leto 2021. Dr. Zarja Muršič bo prispevala pregled dogajanja na področju epidemije in cepiv, dr. Tomaž Zwitter prispeva izbor največjih dogodkov v povezavi z vesoljem, svoj izbor pa doda Lea Udovč, večkrat nagrajena znanstvena novinarka, ki ustvarja vsebine za rubriko Poglobljeno na portalu N1. Ustvarjalci Frekvence X pogledamo tudi proti prihajajočemu letu!

"Poročilo, ki predstavlja nekakšen povzetek stanja našega planeta, je bilo najbolj ostro in alarmantno doslej. Prvič so zapisali, da je za ogrevanje ozračja, oceanov in kopnega odgovoren človek. In da so razmere kritične in da bodo te še neprimerno hujše, če se ne bomo odzvali takoj. Najpomembnejše sporočilo poročila pa je, da je pot, po kateri bomo šli, in kako hude bodo zares te posledice, še vedno v naših rokah." – Lea Udovč, večkrat nagrajena znanstvena novinarka

"Zagotovo smo se naučili, da rek 'cepivo ni vse, cepljenje je tisto, ki šteje' drži. Druga stvar je, da smo se v tem letu pobližje spoznali z evolucijo virusov, in sicer z nastankom novih različic, ki smo jih zelo hitro zaznali in potem preučili. Pozabili smo na vedenjske znanosti, ki bi na neki način lahko spodbudile višje zanimanje za cepljenje." –  dr. Zarja Muršič

"Najbolj vznemirljivo je to, da prvič nabiramo vzorce iz vesolja. Ti bodo prišli v zemeljske laboratorije z vsemi zmogljivostmi, ki jih imamo samo na Zemlji. Stvari se premikajo." – prof. dr. Tomaž Zwitter