Frekvenca X

Dr. Miha Modic je najprej študiral pravo, po treh letih je presedlal na biotehnologijo. Študiral in raziskoval je v Cambridgeu in Muenchnu, zdaj že nekaj let dela na Inštitutu Francisa Cricka v Londonu. Angažiran je v skupini slovenskega molekularnega biologa dr. Jerneja Uleta, ukvarja se predvsem z vprašanjem molekularnih mehanizmov, ki so pomembni za človekov razvoj.

"V okviru naših raziskav vidimo, kako je premik samo enega izmed 20 tisoč proteinov lahko odločilen zato, ali se naše življenje nadaljuje ali pa pride do velikih težav, ki lahko vodijo celo v smrt."

Podrobno tudi o raziskovalnem delu, pogojih za znanost v različnih državah, življenju in delu v Veliki Britaniji, aktualnih znanstvenih in družbenih izzivih: "Znanost raste eksponentno. Napačen je pristop, da samo skušamo slediti znanosti, narediti je treba nekaj, kar bo v prihodnjih desetih letih pomenilo korak naprej."

Letošnji božič bo za marsikatero astronomko in astronoma nekaj posebnega. Med darili upajo tudi na dobre novice o izstrelitvi vesoljskega teleskopa Jamesa Webba, na katerega so čakali več kot desetletje, zanj pa porabili kar 10 milijard dolarjev. Tega naj bi po zadnjih Nasinih napovedih v vesolje izstrelili to leto 22. decembra iz Francoske Gvajane s pomočjo rakete Ariane 5.

"Prvič bomo lahko posneli ne samo fotografije, ampak tudi spektre v vesolju z infrardečo tehnologijo. Za tiste poslušalce, ki si težje predstavljajo, kaj je to spekter. Recimo s pomočjo fotografije lahko vidimo galaksijo, planete, lahko posnamemo slike. S pomočjo spektrov pa lahko preučimo, iz česa so ti sestavljeni. Tako bomo na primer pri planetih izven našega Osončja spremljali, s česa so njihove atmosfere in tako sklepali, ali je možnost življenja na teh planetih. Sama se ukvarjam z galaksijami. Pri le teh bomo lahko izmerili njihovo sestavo in se naučili, kako so te galaksije nastale in s tem tudi zaključili oziroma ugotovili, kako je nastala naša galaksija in to nam bo prineslo ogromno novih spoznanj. Trenutne raziskave, ki jih delamo s Hubblom, nam dajejo tiste prve rezultate, ki kažejo na to, da imamo zelo nepopoln pogled v to zgodnje vesolje. Ubistvu ne vemo natančno, kako so te prve galaksije nastale, predvsem kdaj so začele tvoriti prve zvezde in prav zaradi tega se resnično veselimo Webbovega teleskopa, kajti dal nam bo odgovore na to, kako so prve zvezde začele svetiti in kako so se prve galaskije razvile." - dr. Maruša Bradač

Ta projekt bo Maruša Bradač spremljala kar iz Slovenije, kamor se po 22. letih življenja v tujini tudi vrača. Pravi, da navdušenja ne more skriti: "Ta teleskop doživljam že več let, tako da vsakič, ko ga pogledaš, vsakič, ko se zgodi kaj novega, je to, kot da dobiš novo igračo, in pričakovanja tukaj so res neverjetna. Gre za teleskop, s katerim se ukvarjam že dolgo časa, velik del moje kariere je posvečen temu teleskopu. Tako da je to res nekaj, kar me obdaja z velikim veseljem." 

Znanstveniki si od teleskopa obetajo veliko. Med drugim pričakujejo, da bo podal odgovore na temeljna vprašanja v astronomiji.

"Naučili se bomo, od kje material, iz katerega smo mi in naša Zemlja. Se pravi vse, kar je od železa naprej, ni nastalo običajno z spajanjem v zvezdah, ampak pravzaprav v zelo eksotičnih okoljih, in o teh stvareh se bomo lahko prvič zares poučili." - profesor Tomaž Zwitter

Zvok se pod morsko gladino širi veliko hitreje kot po zraku, pretirani zvočni dražljaji negativno vplivajo na ustaljene komunikacijske poti morskih živali, njihovo prehranjevanje, celo na paritev in selitvene cikle.

Na Lošinju biologi v okviru mednarodnega projekta Soundscape izvajajo podvodne meritve hrupa in analizirajo njegov vpliv na delfine, morske želve in druge živali. Z raziskovalno ekipo smo se odpravili na morje. Kakšne so ugotovitve in kako lahko preprečimo zvočno onesnaževanje morja?

Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

V življenju doživimo različne zvoke, ki nas lahko tudi zelo zaznamujejo. Še posebej to velja za zvoke vojne ali potresa. Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. V Zagrebu smo se pogovarjali o zvočnih posledicah potresa, v Sarajevu pa se spominjali vojnih dni. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?

Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Slovenija je veliko gradbišče, samo v Ljubljani se trenutno po nekaterih ocenah gradi več tisoč stanovanj. Gradbena dela spremljajo tudi številni zvoki, predvsem hrup z različnimi frekvencami in močjo. Na enem izmed gradbišč smo preverili, kateri zvoki so najbolj moteči za delavce in kako so zaščiteni. Na kakovost življenja v soseskah vplivajo tako veliki konstrukcijski projekti kot zaključna dela, prenove v stanovanjih in hišah …

Kateri je najglasnejši in kateri za zdravje najnevarnejši zvok? Kako je v Sloveniji z zvočno ekologijo in zvočnim monitoringom? Kako zmanjšati zvočna bremena?

Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

V prvem delu serije o zvokih se sprehajamo po slišnih krajinah mest. Od hrupa do užitka. Od kakofonije do zvočnega balzama. Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kako si ustvarjamo svoje lastne zvočne podobe. Kaj se dogaja v naših možganih, kako lahko imajo zvoki in glasba terapevtske učinke, kdaj je hrup lahko škodljiv za naše zdravje.

"Oglašanje ptic nas ne moti, drvenje avtomobilov pač. Veliko lažje se navadimo na hrup, ki je ritmičen in stalen, šokira pa nas nenaden in nepričakovan hrup."

Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

V Združenem kraljestvu imajo večdesetletno tradicijo znanstvenih svetovalnih skupin, ki sodelujejo v vladi. Vsako ministrstvo ima tako glavno znanstveno svetovalko ali svetovalca. Glavni znanstveni svetovalec celotni vladi je trenutno Sir Patrick Vallance, ki je zadnji slabi dve leti krmaril med znanstvenimi izsledki ob pomoči znanstvene svetovalne skupine za nujne primere (SAGE) in vladnimi ukrepi ter odločitvami. Kakšna je vloga znanstvene svetovalke britanski vladi? Kako pridobiti zaupanje javnosti v znanost? Kako pomembna je raznovrstnost v znanosti in kako javno predstavljati negotovost? 

Na povabilo Britanske ambasade v Ljubljani smo se pogovarjali z nekdanjo odposlanko za znanost na zunanjem ministrstvu vlade Združenega kraljestva, profesorico astrofizike Carole Mundell, ki meni, "da smo bili ljudje od nekdaj raziskovalci, želimo si premikati meje našega znanja, vedno si zastavljamo vprašanje zakaj."

Profesorica Mundell je vlogo glavne znanstvene svetovalke na britanskem zunanjem ministrstvu opravljala med letoma 2018 in 2020. Od januarja 2021 do prejšnjega meseca pa je bila posebna odposlanka za znanost britanskega ministrstva za zunanje zadeve. Njena vloga je bila koordinacija predstavnic in predstavnikov britanske znanosti po vsem svetu.

"Velikokrat me vprašajo, kaj dela astrofizičarka v pisarni zunanjega ministrstva. Mislim, da to kaže, kako pomembno je, da so znanstvenice in inovatorke vključene v celoten ekosistem."

Pri nas ne poznamo tovrstnega mehanizma znanstvenih svetovalcev, kot ga poznajo v Združenem kraljestvu. Na Otoku so to v večini raziskovalke in raziskovalci, ki so le delno zaposleni v vladi kot javni uslužbenke in uslužbenci. Njihova vloga pa nikakor ni lobistična. 

"Mislim, da imajo znanstvene svetovalke izjemno pomembno vlogo prevajanja znanosti. Pogoj je, da znanstvena svetovalka prihaja iz znanosti, da razume znanstveno metodo, da razume, kako izpodbijati predpostavke. Razumeti mora, kako predstavljati in združevati dokaze in podatke. Mi svetujemo našim ministrom, ministricam in svetujemo skupinam, ki pripravljajo ustrezne politike. Pri tem skrbimo, da so v osrčju oblikovanja politik najboljši znanstveni dokazi. Našim ministrom ne govorimo, kaj naj naredijo; oni se odločijo, ampak sprejemati morajo najboljše odločitve, ki temeljijo na dokazih."

Med pandemijo in naravnimi katastrofami imajo lahko znanstvenice in znanstveniki ključne svetovalne vloge. Poslanci so velikokrat preveč zaposleni, dnevno pa morajo sprejeti veliko različnih političnih odločitev. Dobro odločitev je lažje zagotoviti, če imajo na voljo recimo povzetke znanstvenih podatkov in dokazov, ki dajejo zelo zanesljive informacije. Imajo tudi sistem popravkov, za katere je odgovorna komisija za znanost in tehnologijo.  

"To je zelo pomembno: izberejo si lahko kogar koli izmed nas in nas vprašajo o našem delu in delu, ki ga opravljamo. To je prav in korektno. Pomeni, da imamo sistem, ki podpira demokracijo. Ves čas se preverja, ali je naš znanstveni in tehnološki sistem varen in zanesljiv, da torej res pripravljamo prave stvari za vlado in predlagamo prave rešitve."

Če primerjamo stanje v Sloveniji, je po slabih dveh letih komunikacija, ne glede na to, ali prihaja od strokovne skupine ali od vladnih predstavnikov, zmedena. Strokovno skupino predstavlja le peščica ljudi z zelo podobnih znanstvenih področij. 

"Pomembna je interdisciplinarnost. /.../ Ves čas z visoko hitrostjo iščemo odgovore. Za naše ekipe je pomembno, da ne sedimo v eni sobi in domnevamo, kakšna je fizika virusov, če v resnici potrebujemo socialno psihologijo, ki prepoznava, kje med ljudmi se širijo virusi. Če preveč govorimo o virusu na en sam način, to na primer ne bo vodilo v razumevanje virusa kot nečesa družbenega, kot dela življenja, povezanega z načinom življenja ljudi."

Tudi v Združenem kraljestvu se je med pandemijo pripetilo veliko napak. V tem trenutku je v javnosti veliko trenj glede povsem sproščenega življenja, ko se ljudje vedejo, kot da virusa več ni, čeprav nekateri opozarjajo na povišan pritisk na bolnišnice. Vseeno so znanstveni svetovalci in svetovalke spretno vodili predstavljanje negotovosti razvoja epidemije na Otoku.

"Mislim, da je govoriti o negotovosti zelo pomembno. Največja ovira zaupanju je dati ljudem vedeti, da si prepričan. Bolje je, če rečemo, da česa še ne vemo oziroma da to vemo in tega še ne, ampak da bomo to in to naredili, da to izvemo. Potem pojasnimo, zakaj vemo in s kako velikim zaupanjem to vemo, ampak to počnemo, ker je pomembno, da odkrijemo pravi odgovor."

Avtorici: Zarja Muršič in Neža Borkovič

Brali: Maja Stepančič in Barbara Zupan

Pravi, da Danska odlično poskrbi za svoje študente, domači namreč prejmejo določeno višino štipendije, tuji pa, če delajo vsaj deset ur na teden. To je spodbuda, da se čim prej osamosvojijo. Všeč mu je danska sproščenost na fakulteti in to, da se Danci nikoli ne primerjajo z drugimi, ampak rinejo svojo pot. Tudi z magisterijem iz iger so bili eni prvih, ki so ga uvedli, doda Luka Ločniškar. Torej, kako in zakaj študirati igre, kjer je industrija v prihodkih presegla hollywoodsko in glasbeno industrijo, kakšno je delo na Microsoftu in zakaj se je po več kot štirih letih vrnil domov v Slovenijo?

Luka se je sprehajal po plaži, ko ga je nekaj zbodlo v nogo. Bil je morski bič. Noga je izjemno otekla, bolečine so bile neznosne in moral je v bolnišnico. Poškodbe morskih bičev so lahko usodne, a ta zgodba ima srečen konec. Evolucija je organizme opremila s strupi, da se branijo in lovijo svoj plen. Neko pleme na Madagaskarju si je v sodnih procesih pomagalo z zvarkom strupa iz rastlin. Obtoženim so povedali, da bodo nedolžni preživeli, krivi pa umrli. Začuda so nedolžni res preživeli in krivi res umrli. Kako je to mogoče? O strupih vemo dovolj, da lahko pojasnimo še tako nenavadno zgodbo.

Za uporabo pralnega stroja, računalnika ali avtomobila dobimo navodila, za človeško telo pa ne. A vemo, da je prava mojstrovina. Sestavlja ga nešteto atomov, ki se povezujejo v molekule, te potem v celice, in prav vsaka ve, kaj je njena naloga. In čeprav notranjosti z očmi ne vidimo, pa jo lahko velikokrat slišimo. Na primer takrat, ko odštevamo minute do kosila, ko smo v tihem prostoru ali na kakšnem pomembnem sestanku in nas izda obrok fižola, zelja, ali cvetače, in celo takrat, ko po obilni večerji rigamo kot oslički. Ampak ali ste se kdaj vprašali, kako ti zvoki sploh nastanejo in kaj v resnici za naše telo pomenijo?

Z odgovori so nam pomagali otorinolaringologinja Tanja Soklič Košak s klinike ORL v ljubljanskem kliničnem centru, gastroenterolog Darko Siuka in Matej Drobnič, profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti in specialist ortopedske kirurgije na Ortopedski kliniki v Ljubljani.