Jezikanje

Z dr. Jerico Snoj iščemo sopomenke in jezikamo o Sinonimnem slovarju slovenskega jezika. Težek je tri kilograme, obsega 1292 strani in ima kar 74.509 iztočnic!

Boštjan Vogrinčič je slepi športnik, ki razlaga, kakšen je proces opismenjevanja pri slepih. "Ker moramo uriti blazinice na prstih, najprej začnemo s tipnimi vajami: med drugim prebiramo semena!"

V Jezikanju spoznavamo slovenski znakovni jezik in njegove posebnosti. Obstajajo narečja? Kaj pa slengizmi? Kakšen je domači znakovni jezik med družinskimi člani? Jezikamo s tolmačem Romanom Demirjem, ki je otrok gluhih staršev. Pripoveduje, da je odraščal v dvojezični družini in razlaga, kako vsakemu posamezniku določijo posebno kretnjo, s katero se predstavlja po imenu.

V Jezikanju spoznavamo slovenski znakovni jezik in njegove posebnosti. Obstajajo narečja? Kaj pa slengizmi? Kakšen je domači znakovni jezik med družinskimi člani?

Jezikamo s tolmačem Romanom Demirjem, ki je otrok gluhih staršev.  Pripoveduje, da je odraščal v dvojezični družini in razlaga, kako vsakemu posamezniku določijo posebno kretnjo, s katero se predstavlja po imenu. 

"To je nekako tako kot pri staroselcih oziroma Indijancih. Vsaka gluha oseba ima svoje ime, ki ji ga dodelijo drugi. Moramo paziti, kaj delamo, saj nam gluhi dodelijo ime po neki naši značilnosti."

V znakovnem jeziku je poleg kretenj zelo pomembna mimika, vlada načelo totalne komunikacije. "Izraža ton, saj ne moremo nakazati, da smo sarkastični do nečesa, to moremo izrazit z mimiko in res zaigrati," pravi Roman Demir. 

S Tadejem jutri klepetava in kretava z @roman_demir!?#Jezikanje ob 8.00 @val202 o slovenskem znakovnem jeziku. Do takrat pa … Mahava! ? pic.twitter.com/6CtN5RaGKo

— Uršula Zaletelj (@UZaletelj) November 15, 2018

Jezikamo z večjezičnimi udeleženci Poliglotske konference 2018, ki je bila letos v Ljubljani. Vsako leto se zberejo poligloti z vsega sveta in vsako leto se pohvalijo z znanjem novega jezika. Britanec Richard Simcott jih govori kar 25, v svojem življenju se jih je učil vsaj 50. Pravi, da so jeziki njegova strast, če se na obisku neke države ne nauči vsaj nekaj besed, se počuti leno. Tako se predstavi v slovenščini in razloži, kdo je “žabar”.

Kako slišimo tuje jezike in zakaj se nam zdijo nekateri spevnejši od drugih? Fonetičarka dr. Bronwen Evans pravi, da ljudje o jeziku sodimo na podlagi kulturnih izkušenj. Če ne poznamo jezika, signalov ne moremo prevesti v besede in imamo na razpolago le ton. “Prav tako iščemo povezave med našim maternim jezikom in tujim jezikom. Če najdemo podobnosti, nam je seveda bližji, bolj domač.”

Drži, da je primorščina valovita kot morje, gorenjščina odsekana in kratka, prekmurščina pa ravna kot pokrajina? Kako ocenjujemo narečja: katero se nam zdi prijetno in spevno, katero odrezano in nerazumljivo? Slovenist dr. Hotimir Tivadar s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je narečni jezik naš prvi jezik, ki ga moremo negovati, ob tem pa ne smemo pozabiti na rabo knjižnega jezika.

Smehu oziroma šali je podrejeno vse ostalo. Tudi jezik. Perica Jerković razlaga, kako hitro lahko šala propade, o tujkah in vulgarizmih, pa o pomenu izrazov “ubiti” in “umreti” na odru. Zgrozi se ob misli, da bi Tadej Toš govoril v pravilni slovenščini. "Ko stopiš pred mikrofon, odpreš svoj svet, del tega sveta pa je tudi tvoj jezik."

Onomatopeja je posnemanje naravnega oglašanja s človeškimi glasovi; običajno so to medmeti, iz katerih tvorimo glagole: na primer mukati, sikati ali pri posnemanju dihanja, fu ...V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Snojem posnemamo glasove in jih preslikavamo v človeški oziroma slovenski jezik. Od živalskega oglašanja do uhajanja zraka pri ljudeh.

Vloga opravičevanja je povezovalna in navezovalna, pogosto pa tudi manipulativna: z opravičevanjem lahko preizkušamo mehanizme moči in izražamo svoje (ne)strinjanje. Sociolingvistično oddajo o opravičevanju upravičujemo z jezikoslovko dr. Natašo Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V konfliktnih situacijah se opravičujemo z različnimi neposrednimi in posrednimi jezikovnimi sredstvi, uspešnost opravičila pa je odvisna od tvorca in naslovnika.

Med ustvarjanjem Digitalne knjižnice Slovenije so naleteli na oglas za rabljeno zobno protezo, na Cankarjeva pisma in na 300 let staro deteljo. Preden papir razpade, ga v Narodno univerzitetni knjižnici preslikajo s prilagojenim optičnim čitalnikom. “Digitalizacija zahteva precej znanja in občutka za gradivo. Niti dve knjigi si nista enaki: razlikujeta se po vezavi, stanju papirja, kotu odpiranja,” razlaga Janko Klasinc, vodja službe za razvoj in upravljanje Digitalne knjižnice Slovenije.