Jezikanje

Kalifornijčanka v Sloveniji. Mama, žena in priljubljena vlogerka. pravi, da je slovenščina zelo bogata in kompleksna. Najprej je usvojila nekaj osnovnih slovenskih besed, potem se je naučila, da v slovenščini ljubiš le enega, ostale imaš rad.

Kot tank se prebijamo skozi vojaško terminologijo, ki je postala del nogometnega žargona. “Iz vojaških izrazov izhajajo osnovni športni termini, kot so obramba, napad, ščit, tudi falanga in nenazadnje strel. Povezav je veliko,” pravi športni radijski kolega, novinar in komentator Luka Petrič. Pri komentiranju nogometne tekme so besedne zveze in metafore tako ustaljene, da se o njihovem izvoru in podobnostih z vojaško terminologijo običajno več sploh ne sprašujemo.

Christian Dobrajc Frias, za Slovence krajše Crisha, že enajst let živi v Sloveniji, na Ponikvi pa si je ustvarila družino. Ko je prišla sem na študentsko izmenjavo, je poznala le nekaj slovenskih besed: “Na zdravje, dober dan in hvala – tako imenovane Erasmus besede. A sem bila odprta za znanje, kar mi je zelo pomagalo.” Na začetku je brala slikanice Piki Jakob, hodila je na intenzivni tečaj za tujce in imela dodatne ure s profesorico slovenščine. Bila je prepričana, da se bo naučila jezika in si poiskala službo. “Nekako sem bila ali preveč zaljubljena ali nora, ne vem, bila sem prepričana, da mi bo uspelo, to je bil moj cilj. In mi je!”

Ironično je, da je kar pogost odgovor na vprašalnico za rodilnik “koga ali česa ni”, postal prav – rodilnika ni. O našem drugem sklonu in vseh ostalih z dr. Markom Snojem in dr. Matejem Metercem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC Sazu.

Profesor filozofije Edin Saračević in upokojena pravnica Alenka Zorman sta pisca haiku poezije, pa tudi koordinatorja številnih natečajev. Pravita, da sodobni haiku ni več tako ukalupjen kot včasih, a je še vedno treba upoštevati tri vrstice in približno število zlogov. Pri pisanju haikuja je pooudarek na vsebini, preblisku, razodetju. “Nujna je neka rahločutnost, pozornost do doživetja, uvida. A za to mora biti človek v nekem nezaskrbljenem stanju uma in čustev, da prepozna dogodke, ki jih je neskočno. Vprašanje je le, koliko smo zanje dovzetni,” pravi Edin Saričević.

V Jezikanju pojasnjujemo floskule in frazeme, ki opisujejo politično in družbeno dogajanje: od krokodiljih solz do Pirove zmage. Čeprav bi se lahko lotili zapletene terminolgije naših politikov, ki jo skušamo razvozlati iz domačega naslanjača, v Jezikanju o terminologiji, ki je povezana z omenjenimi kerlci.

Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.

Slamovska poezija združuje govorjeno besedo in odrsko uprizoritev, v čustvih, gibu in zvoku povezuje pesnika in poslušalca. O pesnjenju in nastopanju z Nino Medved in Metko Zadravec.

Dijaki mariborske II. gimnazije vsebino maturitetnih romanov Ubežni delci in Pomladni dan navezujejo na aktualno dogajanje.

Aleksander Medveš – Sandi je že 25 let prebivalec Trbovelj. Čeprav še ne govori zasavskega narečja, ga razume, opazuje in zapisuje v spletnem Slovarju zasavskega knjižnega jezika. Pravi, da Zasavca prepoznaš po narečju in ne več po videzu: “Odkar ni več rudarstva, ne boste kar tako videli starega knapa za šaflo.” So pa zaradi izrazitega narečja iznajdljivi učenci profesorja kemije Aleksandra Medveša: “Ko grejo Zasavci študirat v Ljubljano, dajo ostalim študentom v uporabo slovar, da nas lahko razumejo.”