V času, ko se vse bolj zaskrbljeno soočamo s še do pred kratkim nepredstavljivo visoko inflacijo in grožnjami pomanjkanja energentov, se verjetno vsaj nekoliko starejši poslušalci nemalokrat spomnijo na 80-a leta, ko se je s podobnimi težavami – seveda v veliko bolj zaostreni obliki – ukvarjala tudi naša nekdanja država. Zato se v dveh zaporednih oddajah Sledi časa vračamo v čas jugoslovanske dolžniške krize, ki je nastopila na začetku 80-ih let, njeno reševanje pod okriljem Združenih držav in Mednarodnega denarnega sklada pa je prineslo vrsto nepriljubljenih ukrepov, med drugim omejevanje bencinske porabe.

Če smo v preteklih Sledeh časa govorili o tem, kako je Jugoslavija sploh zapadla v finančno in gospodarsko krizo takšnih razsežnosti ter o naravi njenih intenzivnih pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom v prvi polovici 80-ih let, pa se bomo tokrat posvetili še nekaterim drugim vidikomdolžniške krize naše nekdanje države. Spraševali se bomo, kaj so ukrepi, ki so jih Jugoslaviji narekovali mednarodni upniki, dejansko prinesli; kako so jih izvajali; kaj se je zgodilo ne le z odplačevanjem dolgov, ampak tudi s strukturnimi reformami jugoslovanskega gospodarstva in predvsem kakšno vlogo je pri vsem skupaj igrala vse hujša politična in mednacionalna kriza v naši nekdanji državi.

Pred mikrofonom tako kot prejšnji teden gostimo aktivnega udeleženca teh dogajanj, nekdanjega politika Zvoneta Dragana, ki je bil od leta 1979 do 1984 podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, pristojen za gospodarstvo, v tej vlogi pa je zadnji leti vodil tudi intenzivna pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom. Jugoslovansko dolžniško krizo nam spet pomagata osvetliti tudi dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Neven Borak ter predavatelj na oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete dr. Božo Repe. Oddajo je pripravila Alja Zore.