Slovenci se konca osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja spominjamo kot srečno vznemirljivega časa, v katerem so se sanje o lepšem, boljšem, materialno bogatejšem življenju za vse prepletale s prihajajočo politično svobodo, pluralizmom, demokracijo in državno neodvisnostjo. Nekaj podobnega so menda čutili ljudje tudi v številnih drugih državah komunističnega bloka. Ne pa tudi, kot med drugim kaže Moskoviada, sveže prevedeni roman sodobnega ukrajinskega pisatelja in lanskoletnega prejemnika nagrade Vilenica, Jurija Andruhoviča, v vseh. V srcu sovjetskega imperija, denimo, je bila atmosfera, prav nasprotno, negotova, tesnobna, zagrenjena. To je sicer dobro vedeti, toda zakaj neki bi se bralke in bralci sploh posvečali romanu, za katerega se leta 2018 zdi, da govori o stvareh, ki vendarle že pripadajo neki oddaljeni preteklosti? Zakaj bi se v svetu, ki mu ritem narekujejo Trump in brexit in množični elektronski nadzor in migrantska in okoljska kriza, posvečali literarnemu delu, ki govori o bridkem koncu realno obstoječega socializma, o koncu sovjetskega imperija? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju. Naš gost pred mikrofonom je bil Aljoša Harlamov, ki je za Andruhovičev roman poskrbel po uredniški plati. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva