Med štirimi stenami

Med osnovnošolsko populacijo je približno šest odstotkov otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujejo redne programe osnovne šole. »Ena šola za vse« je projekt Zveze Sonček, ki si že vrsto let prizadeva, da bi imeli vsi otroci pravico do šolanja v svojem šolskem okolišu ne glede na svoje drugačne potrebe. Menijo, da bi šolski sistem in program morala biti takšna, da bi imeli vsi otroci individualni program šolanja, ki bi bil sestavljen glede na njihove intelektualne in gibalne sposobnosti, ter da bi moral biti predvsem inkluziven.

Ali je naš izobraževalni sistem dovolj prožen pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redne programe osnovne šole, kakšne so prednosti ali slabosti vključenosti teh otrok v tako izobraževanje, kako to vpliva na njihovo samopodobo in ali so učitelji dovolj usposobljeni za delo v takimi otroki  - o tem se bomo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjali z invalidoma s cerebralno paralizo s Kim Ren, diplomirano psihologinjo, ki se je šolala v rednem izobraževalnem procesu, in z Emirjem Okanovićem, ki se je izobraževal tudi v zavodu. Svojo zgodbo pa bo z nami delila tudi koodinatorka Družinskega centra Sonček mag. Mojca Vaupotič mama devetošolca s posebnimi potrebami, ki obiskuje redno osnovno šolo. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Tone Vrhovnik Straka je prepričan, da si človek stigmo določi sam. Čeprav je danes zagotovo lažje kot je bilo pred tridesetimi leti, ko se je sam prvič soočil z bipolarno motnjo, potem ko je končal služenje obveznega vojaškega roka. Po njegovem mnenju je pozitivno to, da danes ljudje lahko hitro odkrijejo, da niso edini na svetu s to motnjo. Zato tudi ne skriva svoje motnje. Še več. Ob službi in družini je zelo dejaven na področju aktivizma za izboljšanje položaja in počutja ljudi s težavami v duševnem zdravju. Kot rekreativni triatlonec in maratonec je v tekaško skupino povezal ljudi s težavami v duševnem zdravju. Tako kot lani, se bo tudi letos podal na najdaljšo razdaljo na ljubljanskem maratonu. Gosti ga Jana Bajželj.

Na 15. paraolimpijskih igrah je Veselka Pevec postala paraolimpijska prvakinja z zračno puško stoje v disciplini R4 kategoriji SH2. Njen uspeh je s srebrom dopolnil Franček Gorazd Tiršek. Kaj jima pomeni ta dosežek, ki je posledica večletnega trdega dela, treningov in odrekanja, kakšno motivacijo daje šport za življenje, kaj jima pomeni vztrajnost in kje črpata energijo za premagovanje vsakodnevnih naporov? Najuspešnejša paraolimpijca bosta o svojem življenju, športu invalidov in o doživljanju paraolimpijskih iger govorila v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po desetih na Prvem.

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Oddaja poteka v živo, zato v njej lahko sodelujejo tudi poslušalci (tel. št.: 01-475-22-22).

Elektronska pošta: [email protected]

Srce je zagotovo eden najpomembnejših organov v našem telesu. Z ritmičnim utripanjem črpa kri v celotno telo ter tako zagotavlja delovanje notranjih organov, mišičevja in možganov. Zaradi njegove ključne vloge redno slišimo opozorila o tem, da moramo zanj dobro skrbeti, imeti urejeno prehrano, se dovolj gibati, izogibati nezdravim navadam, biti pozorni na povišan krvni tlak. A če lahko tisti, ki smo rojeni z zdravim srcem, še delujemo preventivno, da se bolezen srca in ožilja ne bi pojavila, je nekoliko drugače pri tistih, ki na svet pridejo s prirojeno srčno napako. O njihovem življenju bomo spregovorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo predstavili delovanje Društva srčnih otrok. Vodi Andreja Gradišar.

V času, ko potekajo paraolimpijske igre v Riu, smo v oddajo Med štirimi stenami povabili paraolimpijko Matejo Pintar, ki je v namiznem tenisu na paraolimpijskih igrah v Atenah leta 2004 osvojila zlato medaljo, štiri leta pozneje v Pekingu pa še bronasto. Življenje Mateje Pintar je zaznamoval usoden padec pri 15-ih letih, zaradi katerega je postala invalidka. Pred poškodbo je bila uspešna športnica, igrala je rokomet in športu se ni želela odpovedati. Z namiznim tenisom se je srečala na rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča. Pohvali se lahko z različnimi priznanji, leta 2005 je bila najboljša evropska igralka na vozičku, isto leto je prejela tudi Bloudkovo plaketo, v letih 2004, 2005, 2006 in 2008 je bila najboljša športnica med invalidi. Paraolimpijka, ki je lani končala svojo bogato športno kariero, bo v tokratni oddaji  govorila o svojem življenju, športu invalidov in doživljanju paraolimpijskih iger, tudi kot strokovna komentatorka na Televiziji Slovenija. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.

Leonida in dr. Albert Mrgole sta zakonski, starševski in terapevtski par, avtorja uspešnice Izštekani najstniki in starši, ki štekajo. Ves čas z odprtimi očmi spremljata, kako se razvijajo in spreminjajo odnosi v trikotniku starši-otroci-učitelji. Pa ne samo spremljata, ampak tudi opozarjata, katera ravnanja niso v korist otrok. Čeprav starši vedno želijo le najboljše za svoje otroke, pa v svojih ravnanjih pogosto niso usmerjeni k temu cilju. Kaj je boljše za otroka – da se uči na svojih napakah ali da ga napačnih odločitev in ravnanj starši in učitelji obvarujejo? Zakaj bodoči starši še pred rojstvom otroka niso opremljeni z znanjem o tem, da so varno pristanišče za otroka prav starši? Zakaj se v primerih nasilnih dejanjih v drugih družinah v ljudeh sproži maščevalna jeza, ki jo širijo prek socialnih omrežij?

Majhnost oziroma pritlikavost se lahko razvije zaradi več kot 200 različnih vzrokov, med katerimi so genski dejavniki, motnje v embrionalnem razvoju, tumorji v centralnem živčnem sistemu, poškodbe glave med porodom, avtoimunske bolezni. Najpogostejša bolezen, posledica katere je nižja rast, je ahondroplazija. Kaže se v krajših in bolj čvrstih udih ter nekoliko izbočenem čelu, pri čemer sta trup in glava normalno velika. Kljub napredku v znanosti več kot 50 odstotkov primerov manjše rasti ostaja nepojasnjenih. Jasno pa je, da majhnost zahteva nekoliko drugačen življenjski slog. Več o tem v reprizi junijske oddaje Med 4 stenami, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.

Si predstavljate življenje v večni temi in tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih. Gre za zelo heterogeno skupino ljudi z različnimi okvarami sluha in vida, ki pa jih nikakor ne gre enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Kako je živeti z gluhoslepo osebo, kakšne so njihove težave in kakšne potrebe, sta voditeljici Andreji Čokl marca letos povedali gostji oddaje Med štirimi stenami, zdaj vam njune izkušnje ponujamo v poslušanje še enkrat.

V mesecu avgustu smo za vas pripravili ponovitve najbolj zanimivih oddaj Med štirimi stenami. Tokrat bo na sporedu oddaja o sporazumevanju z bolnikom z demenco.

Demenca je kronična napredujoča bolezen, ki prizadene možganske celice odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen. Po podatkih ADI- Alzhheimer Disease International je na svetu več kot 47 milijonov bolnikov z demenco, v Evropi 9,9 milijona, po podatkih Spominčice, Slovenskega združenja za pomoč pri demenci – Alzheimer Slovenija, pa je v Sloveniji pa približno 32 tisoč bolnikov. Bolezen posameznika prizadene na vseh področjih življenja. Težave se kažejo v nezmožnosti obvladovanja vsakdanjih dejavnosti, v medsebojnih odnosih v družini in s prijatelji, bolezen povzroča tudi hude vedenjske in osebnostne spremembe.