Težak položaj, v katerem sta se znašli Ukrajina, Evropa in z njima tudi drugi deli sveta, se zrcali tudi v umetnosti. Negotovost se je razširila na področje kulturnih politik, te so razpete med bojkotom in solidarnostjo, medtem, ko kulturne institucije, kot so filmski festivali, ugotavljajo, da potreba po filmih, ki so družbenokritični in obravnavajo kršenja človekovih pravic, na žalost še zlepa ne bo minila. Med njimi je tudi 24. festival dokumentarnega filma, ki se v Ljubljani in na spletu pričenja prihodnji teden. Kaj se lahko o sedanjosti naučimo z vpogledom v preteklost – nam lahko o današnjem delovanju medijev in lažnih informacijah kaj povedo najzgodnejši filmi, denimo filmi sovjetskega pionirja obzornikov in dokumentarnih filmov Dzige Vertova? O tem smo povprašali kuratorja serije dogodkov Kino Uho v Slovenski kinoteki, Matevža Jermana, ki je v Ljubljano pripeljal Kino-Pravdo. Vabljeni k poslušanju.

Andrej Zvjagincev in drugi ruski režiserji in režiserke solidarni z Ukrajinci; ti ostajajo v Kijevu in dogajanje beležijo s kamerami

Težak položaj, v katerem sta se znašli Ukrajina, Evropa in z njima tudi drugi deli sveta, se zrcali tudi v umetnosti. Negotovost se je razširila na področje kulturnih politik, te so razpete med bojkotom in solidarnostjo, medtem, ko kulturne institucije, kot so filmski festivali, ugotavljajo, da potreba po filmih, ki so družbenokritični in obravnavajo kršenja človekovih pravic, na žalost še zlepa ne bo minila. Med njimi je tudi 24. festival dokumentarnega filma, ki se v Ljubljani in na spletu pričenja prihodnji teden. Kaj se lahko o sedanjosti naučimo z vpogledom v preteklost – nam lahko o današnjem delovanju medijev in lažnih informacijah kaj povedo najzgodnejši filmi, denimo filmi sovjetskega pionirja obzornikov in dokumentarnih filmov Dzige Vertova? O tem smo povprašali kuratorja serije dogodkov Kino Uho v Slovenski kinoteki, Matevža Jermana, ki je v Ljubljano pripeljal Kino-Pravdo. Vabljeni k poslušanju.