Od srede do srede

Ali Žerdin in Janez Markeš o lakoti v Gazi, pozivu papeža Leona XIV. in Trumpovem drugem predsedniškem mandatu.

Komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v podkastu Od srede do srede analizirala stanje v Gazi ter odnos svetovnih velesil do genocida, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci. Med drugim sta razčlenila dogajanje v ZDA in komentirala povezavo Univerze v Ljubljani z izraelskimi izobraževalnimi ustanovami. »Razdelilnica hrane v Gazi je postala kot strelišče glinastih golobov,« je o več kot 800 mrtvih, ki so jih ustrelili, medtem ko so čakali na hrano, dejal Žerdin in spomnil, da je generalni sekretar ZN António Guterres zlomljen naprošal, naj se mednarodnim agencijam omogoči, da na območje pripeljejo hrano.

Markeš je Benjamina Netanjahuja primerjal z zmajem, ki brca z repom, a dodal, da je Izrael v resnici majhna muha, ki sedi na slonu, to pa so ZDA. Ameriška javnost mora od znotraj prežariti mit o demokraciji, ki ne obstaja več, ali pa bo Netanjahu še naprej počel, kot se mu zahoče. Markeš je poudaril, da se genocid v Gazi ne dogaja le zaradi Izraela, temveč s pomočjo ZDA, Nemčije in Velike Britanije, ki, kot že tolikokrat v zgodovini, ponovno igra dvojno vlogo.

Ali Žerdin in Janez Markeš o obisku Francesce Albanese, ki je mednarodni skupnosti in domači politiki nastavila ogledalo pri vprašanju človekovih pravic v Gazi.

Obisk posebne poročevalke Združenih narodov za okupirana palestinska ozemlja Francesce Albanese minuli teden ni bil le eden v vrsti diplomatskih dogodkov. Njena predavanja v Mariboru in Ljubljani ter srečanja z državnim vrhom in civilnodružbenimi organizacijami, kot sta AE in Upan, so v slovenski prostor vnesla oster razmislek o stanju človekovih pravic, vlogi mednarodne skupnosti in hinavščini svetovnih velesil.

Kritika se je razširila na celotno Evropsko unijo, ki jo je Markeš označil za »moralno popolnoma bankrotiran sistem«. Čeprav na primer britanski parlamentarci zahtevajo sankcije proti Izraelu, njihova oblast še naprej pošilja dele za letala in obveščevalne podatke.

Markeš je prepričan, da se danes »svetovna notranja politika reže na vprašanju Gaze«, saj to razkriva, kdo dejansko vlada sistemom. Ta ločnica je bila očitna tudi v Sloveniji in bo po njegovem ključna na prihodnjih volitvah.

Na eni strani je omenil ravnanje Janeza Janše, ki je v preteklosti obiskoval Netanjahuja in na vladno palačo izobešal izraelske zastave. Na drugi strani so sedanji predsednik vlade, zunanja ministrica in predsednica države, ki tega ne počnejo.

Svojo kritiko dvoličnosti je ponazoril z osebnim doživetjem, ko je med vožnjo poslušal Radio Ognjišče. »Poslušam radio in mi ušesa obtičijo na Radiu Ognjišče, kjer so imeli intervju z Romano Tomc. [...] Ampak kakšno pranje možganov je bilo to,« je dejal Markeš. V neposredni primerjavi s Francesco Albanese je dodal: »Če primerjaš to s Francesco Albanese, ki ima jasno in čisto govorico, jasen pogled in jasno tezo, in si za to pripravljena zastaviti besedo, vidiš razliko. Ti, ki perejo možgane, so na 8500 evrih plače samo zato, da polirajo svoje betone.«

Ta vzorec, opozarja Markeš, se nadaljuje pri odnosu dela opozicije do romske problematike. Meni, da politiki, kot so Romana Tomc, Milan Zver in Žan Mahnič, problem poskušajo »pobarvati rasno in etnično«. »Rečejo, vsi Romi so taki, zdaj se pa oborožite proti Romom,« je bil kritičen Markeš.

Ali Žerdin in Janez Markeš v podkastu Od srede do Srede svarita pred politično igro z Natom, primerjata Goloba z Janšo in opozarjata na grožnje sosednjih držav.

V najnovejši epizodi podkasta Od srede do srede sta Ali Žerdin in Janez Markeš analizirala pereče mednarodne in domače teme, v ospredju pa se je znašel presenetljiv poziv ameriškega predsednika. Donald Trump namreč odločno pritiska na izraelske oblasti, naj ustavijo sodni proces proti premierju Benjaminu Netanjahuju, ki je obtožen korupcijskih dejanj v vrednosti okoli dvesto tisoč evrov. Trump trdi, da je Netanjahu »vojni heroj« in da se takšnih ljudi ne preganja po sodiščih. To sproža vprašanje, kot ugotavlja Žerdin, ali gre za »ameriški napad na izraelsko suverenost« ali zgolj za nadaljevanje Netanjahujevih prizadevanj za spodkopavanje izraelskega sodnega sistema, ki so bila vidna že pred 7. oktobrom 2023.

Ali Žerdin in Janez Markeš komentirata paradokse sodobnega sveta, ko je napadeni nasilnež, napadalec pa žrtev, lotita se tudi sodobne demokracije.

Vabljeni k poslušanju!

Janez Markeš in Ali Žerdin analizirata kritiko Kučana in Pahorjevo novo držo ter razkrivata, kdo so danes pravi »strici iz ozadja«. Dotakneta se tudi Gaze in ZDA.

Nedavni intervju nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja pri voditelju Jožetu Možini še vedno močno odmeva. Na njegove izjave se je med drugim ostro odzval tudi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je Pahorja konec osemdesetih let tudi vzel v službo na Centralnem komiteju.

V tokratnem podkastu Od srede do srede sta komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš razčlenila ozadje te polemike, ki razkriva globoka razhajanja v pojmovanju politike in državništva.

Osrednja točka razprave je postala Pahorjeva izjava o genocidu v Gazi, češ da o njem lahko govorimo šele, ko je potrjen s sodno odločbo. Markeš meni, da te izjave ni mogoče razumeti brez širšega konteksta: »On preprosto v mednarodnem gospodarskem lobiju mora izgovarjati besede, ki ga ne bodo onemogočale, recimo pri nekem IPO ali pri neki judovski banki.«

Po njegovem mnenju se Borut Pahor zdaj ne obnaša več kot državnik, temveč kot podjetnik, ki »jemlje brand nekdanjega predsednika države« in ga kapitalizira prek londonskega kluba, ki ga trži po svetu. Dobil je vtis, »kot da je Pahor, ne da je plačan za to, kar je povedal o genocidu, ampak da je uganil, kaj mora povedati, zato da bi mu to poslovno koristilo«.

Na drugi strani je, po Markeševo, Kučanov nastop v oddaji Marcela Štefančiča pokazal temeljno razliko. Kučan, ki je bil do Pahorja »dostojno kritičen«, se po Markeševo še vedno obnaša kot državnik.

Vprašanje Gaze je postavil na višjo raven, ko je dejal, da gre za »civilizacijsko vprašanje, ki je onkraj politizacije nizkega tipa« in »za človečnost«. S tem je jasno pokazal, da se s Pahorjevim stališčem ne strinja. Markeš sicer pohvali Pahorjevo držo glede povojnih grobišč in kritiko Zorana Jankovića, a poudarja, da je pri vprašanju Gaze razkorak med njima očiten.