Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.

Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je Petek brez pravila postal sopotnik. Z mikrofonom smo se pridružili Zavodu Sopotniki in prostovoljcu Ediju, ki je starejšo uporabnico iz odmaknjene kraške vasi peljal na fizioterapijo. Zavod Sopotniki, ki deluje v 17 slovenskih občinah, na leto s pomočjo prostovoljcev opravi več kot 13.000 poti in prevozi več kot pol milijona kilometrov.

Pisanje besedil za glasbo velikokrat zahteva tudi mučno sedenje z negotovostjo in frustracijo. Kakšni so pripomočki in nasveti, ki jih sogovornica Katarina Juvančič, kantavtorica in glasbena kritičarka, preda tistim, ki se udeležijo delavnic pisanja glasbenih besedil? Pravi, da je s pisanjem tako kot z igranjem inštrumenta: vaja dela mojstra.

21. novembra obeležujemo svetovni dan televizije, medija, ki se je v zadnjih desetletjih drastično spremenil. Poleg linearnega spremljanja vsebin nam danes ponudniki video vsebin omogočajo ogled za nazaj, ogled na mah in predvsem iz leta v leto večji nabor serij. Prof. dr. Dejan Jontes s Fakultete za družbene vede nas popelje v analizo naših navad: v Sloveniji smo najpogosteje pred zasloni v večernem terminu, med 19. in 22. uro, v živo najraje spremljamo šport, informativne vsebine in prenose večjih dogodkov, ženske pa pred televizijo v povprečju preživijo več časa kot moški.

Grafiti so dobrodošla oblika izražanja, a le, če ne posegajo v tujo lastnino in niso »napojeni« s sovražno ali nestrpno konotacijo. V Mestni občini Ljubljana obstajajo posebne (legalne) lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno, njihov namen pa je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor in preprečevanje popisovanja fasad. A ko do slednjega pride, na pomoč pokličejo sogovornika v tokratnem Petku brez pravila.

»V studiu Prvega programa Radia Slovenija na Tavčarjevi ulici v prestolnici ura še ni odbila sedem zjutraj, ko je voditeljica kot že ničkolikokrat prej napovedala novo epizodo oddaje Petek brez pravila. Nihče pa ni vedel, da bo to oddaja, o kateri bodo še dolgo poročali tudi v črni kroniki.« Ste ljubitelji kriminalnih zgodb in kriminalk v kakršni koli obliki? V Ljubljani se te dni odvija Krimifest, prvi literarni festival, posvečen kriminalkam pri nas. Kaj nas tako privlači pri kriminalnih romanih, da spadajo med najbolj izposojene žanre? Sogovornica: Maša Jelušič, pisateljica kriminalk ter pobudnica in programska vodja festivala Krimifest.

31. oktober je datum, ki ga spremlja (oziroma mu sledi) Noč čarovnic. Zadeva, ki smo jo v Sloveniji začeli sprejemati v 90-ih letih minulega stoletja, poteka v znamenju čarovniških prireditev, zabav in izdolbenih buč z gorečo svečo. Buča je torej "obvezna oprema" in tudi osrednja tema tokratnega Petka brez pravila. Obiskali smo Kmetijo Jakopič v Spodnjih Pirničah, kjer Noč čarovnic že dobro desetletje jemljejo zelo resno.

S polic v antikvariatih so izginile razne enciklopedije, slovarji in leksikoni, ker jih je »povozil« računalnik. Po drugi strani pa se tam znajdejo številni stari, posebni, tudi prezrti knjižni zakladi. Seveda v različnih stanjih. Od knjig, ki niso bile nikoli prebrane, kaj šele prelistane, do popolnoma razpadajočih, uveli solati podobnih izvodov. To vsaj pomeni, da so služili svojemu namenu, pravi sogovornik Rok Glavan iz Antikvariata Glavan v Ljubljani. Kakšna so pravila odkupovanja knjig v antikvariate?

Ste kdaj obiskali kakšno zastavljalnico ali odkupovalnico, ker ste se preprosto po hitrem postopku hoteli znebiti nekega predmeta in zanj takoj dobiti gotovino? Finančna stiska in želja po hitrem zaslužku na eni strani ter pospravljanje podstrešja na drugi – razlogov za obisk takšne poslovalnice je veliko. Sogovornik: Ožbej Volčini iz Zastavljalnice, odkupovalnice in menjalnice Ljubljana.

Hatewatching je angleški izraz, s katerim označujemo spremljanje vsebin, ki v nas sprožajo negativna čustva - bodisi zavist, nevoščljivost, sovraštvo bodisi žalost, obup ali občutek večvrednosti. Z Branko Bizjak Zabukovec, direktorico vsebinskega marketinga na oglaševalski agenciji Futura in predavateljico na programu Digitalni marketing na Gea collegu v Ljubljani ugotavljamo, zakaj se tovrstnemu spremljanju vsebin ne moremo upreti in kako svoja negativna čustva nato prelijemo v sovražne spletne komentarje.