Petek brez pravila se odpravlja na misijo v koruzni labirint. V okolici prestolnice, v Stanežičah, ga je na površini v velikosti štirih nogometnih igrišč ustvaril Luka Kastelic, ki omenjene tematske labirinte v Sloveniji postavlja že petnajst let. Letos je izbral tropsko tematiko, t.i. "koruzno džunglo". Namen labirinta namreč ni zgolj iskanje poti, temveč tudi postanek pri orientacijskih točkah, ki vsebujejo izobraževalno noto - opozarjajo namreč na problematiko krčenja deževnega gozda v Amazoniji ter opisujejo raznolikost tam prisotnih rastlinskih in živalskih vrst. Vklopimo čutila, izklopimo pametne naprave in vstopimo v koruzni labirint!

V gorah uporabljajte označene poti, smeti odnesite nazaj v dolino, pozabite na idejo, da bi se ohladili v enem od visokogorskih jezer in skočili vanj … To je le nekaj opozoril, ki jih večina obiskovalcev gorskih dolin in vrhov upošteva. Kljub temu pa se tudi med njimi najdejo izjeme. 31. julija obeležujemo mednarodni dan naravovarstvenih nadzornikov. Prav opozarjanje na varstvene režime in ugotavljanje kršitev sta med njihovimi najpomembnejšimi nalogami. Sogovornik: Sašo Hrovat, vodja nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku.

Preteklo nedeljo se je končalo svetovno prvenstvo v nogometu, na katerem so svoj drugi naslov osvojili Španci. Turnir z 48 reprezentancami je po prvih ocenah FIFA prek televizije, pretočnih in digitalnih platform spremljalo več kot šest milijard ljudi, na stavnicah pa naj bi bilo po svetu vplačanih za več kot 43 milijard evrov stav. Športne stave sodijo med igre na srečo, njihovo prirejanje pa je v Sloveniji dovoljeno le ponudnikom z državno koncesijo. V Petku brez pravila pojasnimo, kako FURS nadzoruje to področje, omejuje dostop do tujih spletnih stavnic in skrbi za zaščito igralcev. Slovenci naj bi na tuje spletne igralnice vsako leto nakazali okoli sto milijonov evrov, del dajatev, zbranih pri domačih koncesionarjih, pa je namenjen financiranju športnih, invalidskih, humanitarnih in drugih splošno koristnih dejavnosti. Gost oddaje: Stojan Glavač, FURS.

»Odkrijte lepoto tam, kjer jo večina spregleda. V teksturi, barvah, vzorcih in detajlih plesni«. Plesen lahko skozi objektiv ustvari presenetljivo fotografsko zgodbo, hkrati pa gre za spodbujanje razmisleka o varnosti hrane in našem odnosu do nje. O vsem tem v oddaji Petek brez pravila, s sogovornikom dr. Matjažem Novakom, znanstvenim sodelavcem na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Omenjeni inštitut in Društvo fotografov Svit namreč skupaj razpisujeta fotografski natečaj Plesniva preobrazba hrane.

Ali knjigo raje vzamete v roke ob zimskih večerih pod odejo ali v poletni senci pod krošnjami? Pa saj se niti ni treba odločiti. Odločitev za temo oddaje Petek brez pravila je sicer narekoval poletni čas in projekt, ki se mu reče Knjižnica pod krošnjami. Tina Popovič – direktorica zavoda Divja misel – je leta 2004 imela enostavno idejo branja na prostem. In slednje se letošnje poletje uresničuje že 22. leto zapored.

V tokratnem Petku brez pravila odpiramo skrinjico dragih kamnov – od diamantov, rubinov in safirjev do slovenskega dravita, turmalina, ki nosi ime po Dravi. Z zlatarskim mojstrom Petrom Dragoličem preverjamo, zakaj ni vsak lep mineral tudi drag kamen in kako na njegovo vrednost vplivajo redkost, čistost, barva, brus in teža v karatih. Pogledamo tudi, kateri kamni dosegajo rekordne dražbene cene ter zakaj se cene naravnih diamantov v zadnjih letih občutno spreminjajo.

Prihodnji teden se v Ljubljani začenja najstarejši neprekinjeno delujoči jazzovski festival v Evropi. Kako se je Jazz festival Ljubljana spreminjal skozi desetletja? Zakaj jazz danes znva privlači mlajše generacije? In kako se je glasba Louisa Armstronga razvila do sodobnih prepletov jazza, elektronike in hiphopa? Sogovornik: glasbeni urednik in sokurator festivala Borja Močnik.

Na Muti se nahaja edino slovensko Zatočišče za prostoživeče zaščitene živali, v katerem letno oskrbijo okoli tisoč živali. Poškodovane in obnemogle živali pregledajo, nahranijo, zdravijo in jim v azilu dajo čas, da popolnoma okrevajo, preden jih vrnejo nazaj v naravo. Zatočišče že dolga leta vodi veterinar dr. Zlatko Golob, ki pravi, da je trenutno precej pestro, saj je reprodukcija v naravi na višku. K njim živali prihajajo zaradi zastrupitev, poškodb zaradi trkov v stekla, električne žice, avtomobile, plenilstva s strani vran in mačk, zaradi smrti staršev so v azilu nedohranjeni mladiči.

Kako obogatiti doživetje in izkušnjo obiskovalca v nekem kraju? To je vprašanje, ki si ga zastavljamo v tokratnem Petku brez pravila. Ko razmišljamo, kako turistom približati neki kraj, pogosto – skorajda po pravilu – najprej posežemo po najočitnejših rešitvah. Če je kraj znan po gradu, turiste peljemo na grad. Če ima bogato zgodovino, pripravimo razstavo. Skratka, obiskovalcem pokažemo tisto, kar je že prepoznano kot turistična zanimivost. In seveda s tem ni nič narobe. Ampak ali je to dovolj za resnično doživetje kraja? Ali obiskovalec po takem obisku res razume, zakaj je ta dediščina pomembna, kaj pomeni ljudem, ki tam živijo, in kakšne zgodbe skriva? O pojmu interpretacija dediščine se pogovarjamo z Janjo Sivec, etnologinjo in kulturno antropologinjo.

Petek brez pravila nam prinaša pegice — tiste, ki jih imamo zapisane v genih, pa tudi tiste, ki jih prinesejo leta in sonce. Z Vesno Tlaker, specialistko dermatovenerologije, razlagamo, zakaj se pegice pojavijo, kako se razlikujejo od starostnih peg in zakaj so pri vseh pigmentnih spremembah pomembni UV-žarki. Zanimal nas je tudi modni trend risanja pegic, laserskega odstranjevanja, domačih pripravkov, kot je limonin sok, ter predvsem zaščite pred soncem.