Petek brez pravila

Prva senzorična deprivacijska komora ima letnico 1954. Zdravnik, nevroznanstvenik, psihiater, filozof John C. Lilly jo je razvil na podlagi poglobljene analize faktorjev, ki vplivajo na kvaliteto počitka in regeneracije. Sodobno različico, ki izgleda kot školjka, ima tudi Floating Island Ljubljana, kjer so za Petek brez pravila razložili koncept, potek in pomen t.i. umetnosti lebdenja ter izkušnjo breztežnosti s soljo nasičeni vodi. V popolni tišini, trdi temi in odsotnosti vseh dražljajev.

Ste prepričani, da v slaščičarni res diši sveže pečeno pecivo in čokolada ali pa je to le vonj parfuma, ki se preko nevidnih sistemov širi po prostoru? Prvo podjetje, ki je za povečanje prodaje uporabljajo aroma marketing je bil Starbucks leta 1971. 50 let pozneje po meri narejene dišave vohamo tudi v slovenskih hotelih, wellnesih in trgovskih centrih, včasih še fotografije kosilnice dišijo po sveže pokošeni travi. Sogovornika: Tanja Škof in Uroš Kozlina, ustanoviteljica in direktor podjetja Lumal, ki se že več kot 20 let ukvarja z aroma marketingom.

V mesecu požarne varnosti – v oktobru – so v Narodnem muzeju Slovenije izvedli vajo evakuacije v primeru požara, z namenom reševanja življenj in kulturne dediščine. Sodelovalo je več institucij, ključni besedi pri tem pa sta sodelovanje in sistem. V Petku brez pravila spregovorimo o pravilih (in sistemu) v primeru požara v omenjenem muzeju, zapletenem odpiranju vitrin in varnih točkah za dragocene arheološke predmete. Sogovornik: Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije.

V zadnjih desetih letih je razvoj genetskih raziskav pridobil globalne značilnosti. Ne samo, da je DNK uporabna zadeva recimo v kriminologiji, zelo koristna je tudi v rodoslovju. Na podlagi vzorca svoje sline, ki ga pošljete izbranemu ponudniku, lahko svoj genski zapis primerjate z ostalimi, ki so v njihovi bazi. Tako si ustvarjate svoje družinsko drevo in recimo ugotovite, da ste v šolo hodili z bratrancem v šestem kolenu. Sogovornika: Vlasta Knapič in Uroš Ocepek, ki sodelujeta s Slovenskim rodoslovnim društvom.

Celoten pogovor z Vlasto Knapič lahko poslušate na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutro/173251485/175083252

Kje končajo obleke, obutev in modni dodatki, ki jih odložimo v zabojnike za zbiranje tekstila? Na to osrednje vprašanje v oddaji Petek brez pravila odgovori Dejan Komparič iz družbe Humana. Kljub temu, da gre pri omenjeni dejavnosti za prepletanje humanitarnosti in ekologije pa v tovrstnih zabojnikih nemalokrat končajo izdelki, ki so neprimerni za ponovno uporabo. Kaj sme v zabojnike, kaj ne in kaj vse je že bilo v (ali ob) njih?

"Iščeva tiste, ki imajo problem." Tako pravita Jakob Raišp in Miha Kolmančič iz podjetja Silent disco Slovenia, ki organizirata drugačno obliko zabav s slušalkami. Te so ponekod v tujini množično obiskane.

V luči Festivala stripa Tinta, ki te dni poteka v prestolnici se v Petku brez pravila pogovarjamo z enim izmed pobudnikov omenjenega festivala in tudi vzornim promotorjem tega verbalno-vizualnega medija. Ilustrator, prevajalec, založnik in filozof Izar Lunaček bo v etru Prvega pred sedmo. O tem, kako strip nastane, zakaj ni nujno, da je prisotno besedilo in kako strip uporabiti kot orodje za učenje tujih jezikov oziroma za vzgojno-izobraževalne namene.

Prvi cilj v službenem okolju je, da smo delovno uspešni. V kolikšni meri pa stremimo tudi k temu, da se družimo in vzpostavimo prijateljske odnose? Če je služba tudi družba, smo sami tisti, ki moramo postaviti meje. Sogovornica: Suzana Kočevar Jamnik iz podjetja hrm one, ki se med drugim ukvarja z organizacijsko psihologijo.

Ali lahko na procese staranja kakor koli vplivamo, jih upočasnimo? Ali lahko, namesto da se »samo« staramo, raje dolgo in vitalno živimo? O teh izrazih in vidikih neizogibnega procesa človekovega življenja tokrat v Petku brez pravila. Ali sploh obstaja pravilo, kdaj smo stari? Kako lahko biološka starost premaga kronološko? Milijon vprašanj za zasl. prof. dr. Branko Javornik,vodjo sekcije Vitalna dolgoživost v Gerontološkem društvu Slovenije.

Slovenci smo plesni narod. V mnogih zvrsteh sodimo v sam vrh. In celo kavbojski ples v vrsti ni izjema. Okrog 2000 Slovencev obiskuje različne tečaje tovrstnih skupin pri nas, tako začetne kot nadaljevalne, in tudi na tekmovanjih so zelo uspešni.