Generalna skupščina Združenih narodov je 30. maj razglasila za Mednarodni dan krompirja. Ta gomoljnica danes predstavlja tretjo najpomembnejšo prehransko rastlino na svetu, ki so jo sicer gojili že pred več kot 7 tisoč leti. Različni narodi so ga poimenovali različno - medtem ko so nekateri ohranili besedo v izvirniku, torej indijanskem jeziku, smo drugi - tudi Slovenci - besedo prevzeli iz nemščine. “Zemeljska hruška” je v središču tokratnega Petka brez pravila, o njeni etimologiji in frazemih pa smo govorili z dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.

V Petku brez pravila tokrat predstavljamo projekt Gibaj se za naravo oziroma Move4Nature. Gibanje, zmerno gibanje, je seveda koristno za zdravje. Tudi štetje prehojenih ali pretečenih kilometrov prek pametnega telefona ali ure je lahko odlična motivacija. V omenjenem evropskem projektu, ki ga financira program Erasmus+, pa so šli korak dlje. Spodbujajo tudi k štetju kilogramov – kilogramov pobranih smeti ob gorskih in drugih poteh v naravi.

Kako spremeniti pri Slovencih močno ukoreninjeno navado, da tudi za manjše razdalje večinoma uporabljamo avto? Morda z iniciativami kot je Polni zagona kolesarimo v službo. Gre za nacionalno pobudo Inštituta za politike prostora (IPOP), Ministrstva za okolje in Urbanističnega inštituta. Prek zabavnega beleženja prekolesarjenih kilometrov v osem tedenskem izzivu tekmujejo posamezniki, timi in delodajalci. Sogovornica: Nela Halilović, IPOP.

Na dan Evrope se igramo z umeščanjem Slovenije v geografski, kulturni in politični prostor. V kolikšni meri smo del Srednje Evrope in Balkana, oz. mosta med njima?

Nekoč je bila priprava piknika v domeni premožnejših meščanov, ki so se tega lotevali na izletih s kočijo, avtom ali čolnom v bližnjo okolico. S seboj so ob tej priložnosti vzeli doma pripravljeno hrano in pijačo. Sama beseda piknik izhaja iz francoščine in opisuje sproščen način prehranjevanja, ko hrano prinesemo s seboj. Danes piknike pogosto pripravljamo doma in nanje vabimo širše sorodstvo ali prijatelje. Skoraj vedno pa na pikniku postrežemo hrano z žara. Da bo ta sončna in okusna poskrbimo v Petku brez pravila skupaj s poznavalcem in raziskovalcem peke na žaru Matejem Stipaničem.

V Petku brez pravila se bomo vrnili v 70. leta, ko so po Sloveniji začeli postavljati tako imenovane trim steze. Tovrstni – recimo jim športni poligoni v naravi – in priljubljeni Trimček so bili zaščitni znaki rekreacije na našem območju. Seveda tudi z obveznimi informativnih tablami z navodili.

Samogradnja ali gradnja hiše v lastni režiji se za večino zdi zelo zahtevna ali kar nemogoča naloga. Takšen podvig ima prednosti in tudi slabosti. Kaj obsega samograditeljstvo, je to res dobra pot do lastnega doma, kaj so največje pasti samograditeljstva? Bo za tistega, ki se odloči za samogradnjo, to res za nekaj let postal način življenja? O osnovnih pravilih samograditeljstva v Petku brez pravila.

Tokrat se brez pravil, a z veliko mero radovednosti in fantazije podamo v raziskovanje subkulture, ki temelji na posnemanju likov iz filmov, serij, iger, stripov ali animejev. Cosplay, skovanka iz angleških besed costume in play, je hobi, strast in subkultura mnogih ljubiteljev znanstvene fantastike in animejev - tudi tokratnega gosta, Matica Gaiserja. Ker prihaja s Ptuja, kjer je pust peti letni čas, mu je kultura maskiranja znana že od nekdaj, a si je - kot pravi - vedno želel iti korak dlje in se v like, ki jih upodablja, tudi vživeti. Polje igranja je našel v cosplayu, ki ga živi od leta 2018.

Prvo tekmovanje v e-športu je potekalo leta 1972, pripravila ga je univerza Stanford. Udeležilo se ga je kar 10 tisoč tekmovalcev, zmagovalec je za nagrado prejel letno naročnino na revijo Rolling Stone. Danes je e-šport panoga, v kateri se obračajo milijarde dolarjev. Kako popularen je, priča podatek, da si je leta 2019 finale svetovnega prvenstva v igranju igre League of Legends ogledalo okoli 100 milijonov ljudi. Kar je več kot denimo finale ameriškega Super bowla leto pozneje. O e-športu v Sloveniji ter o tem, kakšne lastnosti mora imeti igralec, da uspe v tej športni panogi, v tokratnem Petku brez pravila.

Tudi Slovenci gojimo žafran. Da se, kljub večji količini dežja v Posočju, to da, dokazujeta Tolminka Anja Bukudur in Italijan Ivan Mangani. Žafran Tolmin pridelujeta že 6 let. Idejo o pridelavi je dobil Ivan, vsega pa je bila kriva mamina milanska rižota.