Pod pokrovko bo vrela hrana pravljičnih motivov, tem, navad in obredov, značilnosti katerih je bilo deljenje hrane. V njih je mogoče zaznati načine prehranjevanja, na osnovah katerih se še danes povezujejo skupnosti. O tem Magda Tušar, ki je razlage našla na ljubljanski Filozofski fakulteti pri dr. Veroniki Rot Gabrovec z odelka za anglistiko in amerikanistiko.

Allium sativum je stara kulturna rastlina, ki se je iz svoje prvotne domovine – to so bile stepe osrednje Azije – uspešno razširila po vsem svetu in sčasoma postala absolutno nepogrešljiva v regionalnih kuhinjah od Japonske, Koreje in Tajske na vzhodu, prek Italije in Francije, vse do Mehike na zahodu. Tudi pri nas ne moremo brez nje – pa če imamo radi suhe salame ali mediteranske solate. Govorimo, kajpada, o česnu. Pa vendar je bila pot, po kateri je česen zlagoma zavzel svoje odlikovano mesto v naših kuhinjah, precej zavita in vse prej kot samoumevna. Kako zavita, smo preverjali v pogovoru z antropologinjo dr. Svetlano Slapšak.

foto: 0fjd125gk87/Pixabay