Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.