Razkošje v glavi

Prof. dr. Vesna Leskošek, redna profesorica na fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, je svojo poklicno pot začela kot prostovoljka, na terenu in v nenehnem prizadevanju za najranljivejše v naši družbi, otroke v stiski. Izkušnja z delom s socialno najšibkejšimi jo je vodila v akademsko raziskovanje problematike neenakosti, izključenosti, socialne politike, nasilja nad ženskami in otroki ter problema revščine. Doktorirala je s temo feminizma 1. vala na Slovenskem in izdala monografijo o tem z naslovom Zavrnjena tradicija. V zadnjih letih je uredila monografijo Teaching Gender in Social Work; Poučevanje o spolu v socialnem delu in v soavtorstvu izdala dve monografiji: Nasilje nad ženskami v Sloveniji in Zaposleni revni. Predava o spolu in nasilju, družbenih gibanjih, omrežjih in družbenih neenakostih. Trenutno se ukvarja z revščino v starosti. Rezultate raziskav objavlja v tujih in domačih znanstvenih revijah. Zadnja publikacija, izdana v soavtorstvu, ima naslov Pravica do abortusa. S prof. dr. Vesno Leskošek se je za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer.

Prof. dr. Vesna Leskošek, redna profesorica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, je svojo poklicno pot začela kot prostovoljka na terenu in v nenehnem trudu za tiste najranljivejše v naši družbi, otroke v stiski. Izkušnja dela s socialno najšibkejšimi jo je vodila v akademsko raziskovanje problematike neenakosti, izključenosti, socialne politike, nasilja nad ženskami in otroki ter problema revščine. Doktorirala je s temo feminizma 1. vala na Slovenskem in o tem izdala monografijo z naslovom Zavrnjena tradicija. V zadnjih letih je uredila monografijo Teaching Gender in Social Work; Poučevanje o spolu v socialnem delu in v soavtorstvu izdala dve monografiji: Nasilje nad ženskami v Sloveniji in Zaposleni revni. Predava o spolu in nasilju, družbenih gibanjih, omrežjih in družbenih neenakostih. Trenutno se ukvarja z revščino v starosti. Rezultate raziskav objavlja v tujih in domačih znanstvenih revijah. Zadnja publikacija, izdana v soavtorstvu, ima naslov Pravica do abortusa. S prof. dr. Vesno Leskošek se je za oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer.

Na 40. knjižnem sejmu, ki je največji knjižni dogodek pri nas, so Igorju Longyki podelili nagrado Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Igor Longyka se je vse poklicno življenje ukvarjal s širokim področjem razvijanja bralne kulture pri mladih. Povezoval je založnike, mentorje branja, ustvarjalce, knjižničarsko in preostalo stroko, sodeloval pri vseh glavnih revijah za otroke in mlade, 12 let je bil tudi predsednik Bralne značke in gonilna sila uvajanja novosti, ki so se v različnih oblikah ohranile vse do danes. Igor Longyka – ki je že do zdaj spretno in učinkovito povezoval svoje zanimanje za kulturo in geografijo z bibliotekarstvom, novinarstvom, glasbo in še z marsičem, tudi danes ne počiva. Pronicljiv duh in radovednost ga ženeta naprej.

Življenjska zgodba Gregorja Poljanca Kirscha, 46-letnika z Bleda, je brez hvalisavega pretiravanja – izjemna. To je zgodba o človeku, ki je iz absolutne discipline in popolne kontrole čustev – več kot desetletje je bil namreč poklicni vojak, pripadnik enote specialnih sil, ki se je med drugim boril v Afganistanu, tam tudi kot izučen medicinec reševal življenja –, prišel do spoznanja, da je največja moč v – ranljivosti. In tako zdaj spet rešuje življenja, a na drugačen način: z motiviranjem ljudi. Zgled je on sam; tako kot namreč govori, tudi zares živi.

Antropolog Borut Telban je že v osemdesetih letih kot prvi v naše kraje prinesel vesti in spoznanja o oddaljeni in za naš prostor eksotični Papui Novi Gvineji. Sprva je raziskoval zdravilne rastline po brezpotjih tega največjega tropskega otoka na svetu, nekaj let kasneje pa je postal polnopravni član vasi Ambonwari v odmaknjenih močvirskih predelih province vzhodni Sepik. Raziskave življenja, jezika in navad ljudi iz povsem drugačnega sveta ter prehajanje med različnimi kulturami in prevajanje med njimi so tako postali osrednji del njegovega življenja. Nekaj drobcev iz njegovega življenja smo ujeli v tokratno Razkošje v glavi.

Katja Zabukovec Kerin, soustanoviteljica in predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, je eden izmed najbolj prepoznavnih obrazov, ki že vrsto let vztrajno in glasno opozarja na družbeno problematiko nasilja nad ženskami in otroki. Neutrudna zagovornica najranljivejših in najšibkejših v naši družbi, katerih glas je nemalokrat neslišen, neomajna glasnica vrednot nenasilja, pravic žensk in enakosti, je na svoji poklicni poti pomagala na tisoče žrtvam družinskega in intimnopartnerskega nasilja. S svojim delom je pomembno vplivala na večjo senzibiliziranost družbe glede vprašanja nasilja, na opolnomočenje žrtev, rušenje škodljivih stereotipov in ozaveščanje mladih ter prispevala k pomembnim spremembam v zakonodaji. S Katjo Zabukovec Kerin se je za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer.

Dr. Salvator Žitko je zgodovinar, publicist in urednik, ki je verjetno kot le malokdo zasidran v primorskem prostoru, ki ga ta prostor neznansko privlači in ki je ta prostor v marsičem tudi močno sooblikoval. Spada namreč med prve generacije izobražencev, ki so - po tem ko je naša obala z Londonskim memorandumom leta 1954 dokončno postala del Jugoslavije - v tem prostoru pomagali graditi in razvijati slovenske institucije. Tokratni gost Razkošja v glavi je spričo hudega pomanjkanja kadrov najprej deset let učil zgodovino in estetsko vzgojo na koprski gimnaziji, potem pa več kot 25 let vodil Pokrajinski muzej v Kopru ter ob tem odigral ključno vlogo pri razvijanju zgodovinopisja tega prostora, ki že v svoji arhitekturni dediščini odraža preteklost, tako drugačno od preteklosti preostale Slovenije. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Foto: Tomaž Primožič/FPA, uporabljeno z dovoljenjem dr. Žitka

Kristina Menih je izolska književnica, kulturna ustvarjalka, pravljičarka in publicistka. Pred kratkim je izšla njena knjiga z naslovom Izolski spomini – memoriale Isolane, v kateri nas popelje skozi spomine desetih Izoljanov na življenje v Izoli v drugi polovici 20. stoletja. Njena pot pisateljevanja pa se je začela že desetletja nazaj, ko je orala ledino pri pisanju zgodb in knjig za otroke na področju ekologije in meditacije. O tem, kje najde navdih za svoje zgodbe in pravljice, zakaj je treba skrbeti za slovenski jezik in kako pomembni sta branje in pripovedovanje v današnjem času, se je s Kristino Menih pogovarjala Tadeja Bizilj.

Računovodstvo, revizije, mednarodno poslovanje, dobrodelnost, solopetje, morje, knjige. To je le nekaj omemb, ki so del bogatega, zanimivega in pestrega življenja mag. Matjaža Žigona iz Grčarevca, majhne vasi na robu znamenitega kraškega Planinskega polja. Matjaž Žigon je tudi ustanovitelj in lastnik podjetja MŽ Consulting. To je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom ponuditi tujim podjetjem, ki se zanimajo za poslovanje na območju Slovenije, Hrvaške in celotnega Balkana, pomoč pri vstopu na naš trg. Hkrati je podjetje specializirano za zastopanje italijanskih sejmov, torej skrbi za razstavljavce in obiskovalce, ki prihajajo z območja Alpe-Jadran, od Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Kosova in Albanije pa vse do Poljske in Turčije, ter razstavljajo v Italiji. Mag. Matjaž Žigon je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Bohinj je ena najlepših dolin v vseh Alpah, je prepričan gost oddaje Razkošje v glavi. To je Jože Mihelič, alpinist, fotograf, turni smučar, pedagog, naravovarstvenik in avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov ter več monografij. Predvsem pa človek, za katerega se zdi, da na življenje gleda z radovednostjo znanstvenika, razumevanjem antropologa in strastjo alpinista. Še vedno rad odide v gore, ima še kar nekaj idej za pisanje in se z vsemi podrobnostmi spominja svojega otroštva, alpinističnih prijateljev in podvigov, pa tudi 25-letnega obdobja, ko je bil zaposlen v Triglavskem narodnem parku, in skoraj štiri desetletja dolgega sodelovanja z ljubljansko Fakulteto za šport.