Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je seštevek številnih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost, da jih lahko prikaže ob človeških zgodbah in usodah, majhnih dogodkih, katerih seštevek šele sestavi veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovalci in poraženci, zgodovinske veličine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

Jezikovni preizkus identitete v obdobjih vojaških napetosti

To, kako govorimo in izgovarjamo, je del tega, kar smo. Prepoznavanje ljudi po njihovi izgovarjavi pa skozi zgodovino spisalo tudi nekaj dramatičnih poglavij. S pomočjo jezikovnega preizkusa naj bi namreč v času različnih vojaških in drugih družbenih konfliktov razkrinkali tuje vohune, izpostavili dezerterje ali pa v skrajni obliki identificirali pripadnike neke etnične skupnosti za množične poboje. Sledi časa s pomočjo dveh strokovnjakov za izgovarjavo - napovedovalcev Radia Slovenija - nanizajo nekaj zgodovinskih situacij, ko je napačna izgovarjava neke besede pomenila ječo, pregon ali smrt.

Za Haitijce na ulicah in poljih, so imeli vojaki dominikanskega diktatorja Trujilla preprost preizkus. Pred njimi so Trujillovi pridržali vejice peteršilja in jih vprašali: 'Kako se tole imenuje?' Prestrašene žrtve so si svojo usodo zapečatile s tem, kako so odgovorile. Kreolskim Haitijcem je namreč zelo težko izgovoriti tresoči R v španski besedi za peteršilj – perejil. Če so odgovorili v popačeni španščini – 'pewehil' –, so bili obsojena na smrt.

Finski vojaki so v času druge svetovne vojne uporabljali besedo höyryjyrä kot skrivno geslo, saj je nihče drug kot finski naravni govorci ni bil sposoben izgovoriti pravilno. S to besedo so prepoznavali ruske vohune v svojih vrstah.