Turški nobelovec Orhan Pamuk nas v svojem desetem romanu z naslovom Rdečelaska popelje v Istanbul. Ta je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se začne zgodba seveda povsem drugačen kot danes. Pripoveduje zgodbo o vajencu Cemu in njegovem mojstru Mahmutu, ki v predmestju kopljeta vodnjak. Težaško delo preseka nepričakovan dogodek, ki osrednjega junaka močno zaznamuje. Pamuk presprašuje odnose med očeti in sinovi. Pri tem so izvir starodavni Sofoklesovi in Firduzijevi miti o očetu in sinomoru ter incestu. Dotakne se svojih nekaterih že znanih idej o državi, avtoritarnosti, svobodomiselnosti… Roman smo po zaslugi Erne Pačnik Felek v slovenščino dobili le leto po izdaji izvirnika – celo pred angleškim prevodom. Izšel je pri založbi Sanje. Sobotno branje je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.

»Nisem se kaj dosti spoznal na pse. Nikoli nisem imel kužka, niti si ga nisem želel, vendar sem prepoznal, da je ta pes nekaj posebnega. Zdelo se je, ko da premore nekakšen notranji mir, kakor da bi bil poučen o vsem mogočem,« pripoveduje švedski pustolovec Mikael Lindnord v knjigi Artur - pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom. Tokrat govorimo o srečanju pustolovca s potepuškim psom in usodnem prepletu njunih življenjskih poti.

Jonathan Franzen je z odmevnima, kritiško hvaljenima in množično branima romanoma Popravki in Svoboda v zadnjih 15 letih obveljal za bržčas najpomembnejšega, najvitalnejšega ameriškega romanopisca 21. stoletja. Poznavalci trdijo, da je z obema besediloma bolje kot kdorkoli drug znal ujeti duha časa, ki ga živimo, in prek intimnih, psihološko pretanjeno izrisanih družinskih portretov nazadnje naslikati veliko fresko dobe, ko se je ameriški imperij zlagoma začel nagibati v propad. Ko torej na naše knjižne police prihaja slovenski prevod njegovega najnovejšega, dve leti starega romana, Čistost, se seveda postavlja vprašanje, ali pisatelj še ohranja formo? Še bolj zanimivo vprašanje pa seveda je, s kakšnega gledišča nam tokrat odpira panoramski pogled na sodobni svet? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila filozofinja in novinarka dr. Jela Krečič. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva

Elena Ferrante je skrivnostna italijanska pisateljica, ki piše pod psevdonimom in svojo identiteto skrbno skriva pred javnostjo. Gre za avtorico, ki je ustvarila svetovni fenomen imenovan ferrantemanija in se uvršča med najbolj brane avtorice na svetu. V oddaji Sobotno branje bomo predstavili njeno knjigo z naslovom Genialna prijateljica, ki predstavlja prvi del tetralogije imenovane tudi Neapeljski cikel in je v prevodu Anite Jadrič izšla pri založbi Mladinska knjiga. Zgodba o nenavadnem prijateljstvu dveh deklet, njunem otroštvu in mladosti v petdesetih letih prejšnjega stoletja v predmestju Neaplja je navdušila na milijone bralk in bralcev. O Eleni Ferrante in njenem delu Genialna prijateljica smo se pogovarjali s prevajalko Anito Jadrič.

Foto: https://pixabay.com/

Vsak dan višje temperature že napovedujejo poletje, zato vam v tokratni oddaji Sobotno branje predstavljamo prvenec mlade pisateljice Lare Paukovič Poletje v gostilni, ki je to pomlad izšel v založbi Beletrina. Zgodbo v romanu pripoveduje študentka Nastja, ki en poletni mesec preživi za šankom v srbski gostilni na obrobju Ljubljane. Tekoče berljivo delo s preprosto zgodbo in živimi dialogi predstavi negotov svet dvajset in nekajletne študentke, ki se mora prvič v življenju spoprijeti z drugo kulturo, zato se njen na predsodkih in stereotipih urejen svet nevarno zamaje. Roman, ki nesramežljivo razgalja ksenofobne, šovinistične in patriarhalne plati sodobne družbe, v kateri odrašča glavna junakinja, je prebrala Urška Henigman.

Knjiga z naslovom Lastno življenje: Srečanje z Zofko Kveder je ilustrirana biografija prve slovenske poklicne pisateljice. Namenjena je mladim. Skozi življensko zgodbo Zofke Kveder odpira pomembno vprašanje odsotnosti ženskih avtoric v našem prostoru in krepi zavedanje o pomembnosti boja za svobodo in enake možnosti. Knjiga je opremljena z ilustracijami Samire Kentrić, o njeni vsebini pa smo se pogovarjali z avtorico Manco G. Renko. Oddajo je pripravila Martina Černe.

Roman Confiteor katalonskega pisatelja Jaumeja Cabréja so tako bralci kot kritiki nemudoma sprejeli z velikim navdušenjem. Roman je spoved glavnega junaka in ljubezensko pismo obenem. Poskus, da bi pojasnil, zakaj je tak, kot je in kje koreninijo vzroki njegovega ravnanja. Korenine pa gredo globoko, zelo globoko v zgodovino. Confiteor prek usode konkretnega predmeta, dragocene violine iz 18. stoletja, mojstrsko preplete 700 let evropske zgodovine in usode cele vrste posameznikov. Preplete jih tudi dobesedno, saj se lahko kar sredi stavka znajdemo v drugi zgodbi več stoletij stran. Z bližino, ki se ustvari s temi srečanji, raziskuje Cabré nenehno vztrajanje in vračanje zla, s katerim je evropska zgodovina prepojena. Romanu Confiteor, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi, se je v oddaji Sobotno branje posvetila Nina Slaček.

Jesper Juul priznani danski družinski terapevt in cenjen avtor knjig o vzgoji otrok, nas v svojem zadnjem delu z naslovom Agresivnost , opozori na nov – in nevaren! – tabu, ki ga je ustvarila sodobna družba. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga, o vsebini smo se bomo pogovarjali z Ivano Gradišnik vodjo Familylab Slovenija.

Foto: https://www.flickr.com/photos/mindaugasdanys/3766009204

Nemški gozdar Peter Wohlleben je pozornost širokega kroga bralcev pritegnil že s svojo prvo knjižno uspešnico Skrivno življenje dreves. Zdaj smo v slovenskem prevodu dobili še njeno naslednico, Skrivno življenje živali, ki je izšla pri založbi Narava. V njej Wohlleben niza lastna spoznanja o kompleksnem čustvenem življenju živali, do katerih je prišel prek dolgoletnega pozornega opazovanja prebivalcev gozda in domače hiše, ter jih prepleta z uvidi številnih znanstvenih raziskav. Knjigo Skrivno življenje živali je v oddaji Sobotno branje v roke vzela Nina Slaček.

»Neko sobotno popoldne meseca marca je Devi Aju vstala iz groba, potem ko je bila enaindvajset let mrtva.« Takole, z bržčas enim najbolj udarnih, presenetljivih in markantnih prvih stavkov vsega svetovnega romanopisja se začenja Lepota je pogubna, romaneskni prvenec sodobnega indonezijskega pisatelja, prvega zvezdnika tamkajšnje literature, Eke Kurniawana. In v kakšen svet nas ta nenavadno učinkoviti stavek navsezadnje spusti? O čem, drugače rečeno, govori Lepota je pogubna, ki je pred nedavnim izšla pri Cankarjevi založbi? – Preverjali smo v tokratnem Sobotnem branju. Gost pred mikrofonom je bil urednik Aljoša Harlamov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva