Dvajseto stoletje ne pozna prav veliko pisateljev, ki bi uspeli slavospeve literarnih kritikov in zgodovinarjev združiti z milijonskim bralskim občinstvom. No, med izjemami je gotovo Umberto Eco, avtor Imena rože, ki je med platnicami ene same, napeto izpisane knjige uspel strniti prvine zgodovinskega romana, kriminalke in tehtne filozofske meditacije o razmerju med religijo, umetnostjo in smehom, vsemu skupaj pa dodati še dražljivo tesnoben občutek, da smo bralke in bralci skupaj z glavnima junakom na sledi precej orjaški zaroti. Tej recepturi je pisatelj nato v grobem sledil tudi v svojih naslednjih romanih, a je vsakokrat pazil, da se je novo delo vendarle razlikovalo od svojih predhodnikov. Ko v roke jemljemo Ecovo zadnjo knjigo, roman Nulta številka, ki je izšel nedolgo pred avtorjevo letošnjo smrtjo, se torej lahko sprašujemo, v kolikšni meri se Nulta številka giblje po prostoru, ki ga je že odprlo Ime rože, v kolikšni meri pa vstopa v čisto nov literarni svet. Odgovor na to vprašanje smo iskali v tokratnem Sobotnem branju. Gostja pred mikrofonom je bila literarna kritičarka Ana Geršak. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva