Nekateri ljudje so v kolektivni zavesti Slovenk in Slovencev sinonim za dejavnost, ki jo predstavljajo in s katero živijo. Viki Grošelj pomeni za nas plezanje, Himalajo, alpinizem in odprave. Kaj pa plezanje, alpinizem, Himalaja in odprave pomenijo njemu? Kako se spoprijema z izzivi, ki mu jih njemu tako ljube gore vedno postavljajo na pot? Bo sploh kdaj nehal biti alpinist? Viki Grošelj, kakršnega morda še ne poznate. Z njim se je pogovarjal Jure K. Čokl.

Viki Grošelj

Viktor Grošelj - Viki je krutost in lepoto gora občutil hkrati in zelo zgodaj - pri 18 letih je v gorah izgubil brata, kar ga je močno zaznamovalo za vse življenje. Kljub temu, da je staršem obljubil, da se v gore ne bo podajal več, je v dolini zdržal le pol leta. Tudi zato obljub, ki jih ne more izpolniti, ne daje več.

Vedno je pisal o svojih plezalnih vzponih in jih vestno beležil v zvezkih, ki jih hrani še zdaj. Piše še zmeraj, le da zdaj svoje misli preliva v knjige, saj imajo ljudje njegovo pisanje radi. Spoznal je največja imena svetovnega plezanja in z nekaterimi ustvaril iskreno prijateljstvo. Reinhold Messner v svojem muzeju v Bolzanu na primer hrani njegov cepin.

Viki Grošelj je človek, ki zase pravi, da ne skriva ničesar. A če ga ne vprašamo, o sebi tudi ne govori veliko. Morda tudi zato, ker razume, da je življenje v dolini mnogo bolj zapleteno kot v gorah, kjer se dejansko izkaže, kakšen je človek v resnici. In kaj se z njim zgodi, ko pride do kritične situacije.

Star je 68 let. Gore so zanj točno tam, kjer so bile. Le malo višje se mu zdijo, čeprav nanje še vedno pride z lahkoto mladeniča. Kar bo po duši zagotovo za vedno tudi ostal.