
Sign up to save your podcasts
Or


V spomin na nedavno umrlega novinarja Vala 202 objavljamo večdelno dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije
V ponedeljek, 23. marca 2020, je v 67. letu starosti umrl naš novinar Marjan Jerman. V njegov spomin v nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije. V začetku avgusta 2019 se je Marjan z mikrofonom za nekaj dni spet odpravil na Hrvaško, kjer je obiskal nekatera mesta in kraje, od koder je med letoma 1991 in 1995 poročal iz vojne. Obiskal je prizorišča najhujših bitk: Voćin, Osijek, Vukovar, Vinkovci, Nuštar, Novska … Marjan se je srečal z nekaterimi sopotniki iz vojnih dni, skupaj so se spominjali krvavega obdobja razpadanja nekdanje skupne države.
“Oddaja, ki ničesar ne spremeni, je slaba oddaja.”
V prvem delu serije “Iz pekla Marjana Jermana” predstavljamo portret človeka, ki je močno zaznamoval slovensko novinarstvo. S svojimi radijskimi in televizijskimi prispevki je postal sopomenka za pogumnega in neugnanega iskalca resnice, neustrašnega novinarja v službi malega človeka, neusmiljenega raziskovalca družbenih krivic in oblastniških stranpoti.
Fotografije iz knjige Iz pekla, izdane v samozaložbi leta 2001: Z Erosom Brčićem in Alojzom Krivogradom – Futyjem Priprave na oglašanje za Val 202 v okolici Plitvic V zemljanki v Slavoniji skupaj s fotografskim kolegom Igorjem Malijem Novinarska izkaznica vojnega reporterja Naslovnica knjige iz leta 2001 Marjan in Nikola Toth Feniks, eden izmed vodij obrambe Vukovarja, avgust 2019
Andrej Karoli je gostil pet glasbenikov, ki so mu zaupali svoj najljubši uvod. In povedali zgodbe o svojih instrumentih, ki jim dajejo vsakdanji kruh in dušni mir
Martin Janežič – Buco (bobni), Nikola Sekulović (bas kitara), Davor Klarič (klaviature), Jan Plestenjak (kitara) in Lovro Ravbar (saksofon) opisujejo svoje poti od nič do prvega stika z matičnim instrumentom. In na razumljiv in priljuden način pripovedujejo o songih, ki po njihovem mnenju dajejo piko na i posameznim instrumentom in njim kot glasbenikom.
Ste vedeli, da je v Sloveniji več kot sto stavb s hišno številko 202? Predstavljamo zgodbe z Branika, Spodnje Polskave, Britofa pri Kranju in Ljubljanskega barja
Ste vedeli, da je v Sloveniji več kot sto stavb s hišno številko 202? Nekaj njihovih prebivalcev smo doklicali in obiskali ter preverili, kakšne zgodbe se skrivajo za številko 202.
Zgodbo z naslova Ižanska 202 pripoveduje Marjan Strle. Gospod nas je skupaj z ženo z veseljem sprejel na svojem domu, v tisti hiši je odrasel, se poročil, zdaj pa tam že živi z otroki in vnuki. Ta teden so imeli hudomušen obisk, prišli so kurenti.
V hiši na številki Branik 202 na Primorskem imajo zelo burno zgodovino, zgodbo povezano z 2. svetovno vojno nam je zaupala gospa Kristina.
Iz Pošte Slovenije so nam sporočili, da je v Sloveniji 88 krajev z ulico/naseljem, ki imajo hišno številko 202 in da ima tudi 18 krajev ulico/naselje s hišno številko 202 in dodatno črkovno oznako. In ena izmed takšnih hiš stoji tudi na Štajerskem, na naslovu Spodnja Polskava 202 ima gospa Marija frizerski salon.
Miro Huber z Britofa pri Kranju 202 živi v hiši s sončno rumeno zastavo! Včasih sprejema tudi klice poslušalcev Vala 202. Gospod Miro je tudi lastnik enega najstarejših radijskih sprejemnikov, lesen krasotec seveda že skoraj 50 let predvaja predvsem naš program!
Najmlajša evropska država 12 let po razglasitvi neodvisnosti še vedno išče svojo identiteto in mednarodno veljavo. Kosovo je ujeto med krvavo preteklostjo in nejasno prihodnostjo
Kosovo je dežela razlik in dežela sprememb. Je najmlajša evropska država, kjer ponosno obešajo ameriške zastave in plačujejo z evri. Pomemben delež k vsaj znosnemu standardu prispevajo številni zdomci. Raznoliko pokrajino zaljšajo novogradnje kričečih slogov in razkošne poročne dvorane, ob cestah je neskončno bencinskih črpalk. Vsakdanje življenje zaznamujejo globoke rane konfliktov med Albanci in Srbi, med miti in resnicami je na Kosovu zelo tanka linija. Politika razprtije le še poglablja, korupcija je prisotna na vseh ravneh.
Bili smo v različnih mestih, vsako predstavlja drugačen košček kosovskega mozaika. Obiskali smo Prištino, Gračanico, Prizren, Mitrovico in druge kraje. Spoznali smo kontraste kosovske družbe, se pogovarjali z Albanci, Srbi, Turki in predstavniki drugih narodnosti, ki predstavljajo unikatno balkansko zgodbo, zapleteno s številnimi miti in resnicami. Srečali smo se s študenti, delavci, poslovneži in politiki. V vladnem uradu so nam postregli z rakijo. Šli smo tudi v skvot, izkusili nočno življenje, obiskali košarkarje in se prepričali, da je legendarni nogometaš Fadil Vokri eden redkih, ki povezuje globoko sprte Albance in Srbe.
Na Kosovu še zdaj ne morejo pozabiti slovenske podpore stavkajočim rudarjem izpred treh desetletij, slovenski izdelki imajo visok ugled in ceno. A vseeno v Sloveniji o resničnem Kosovu vemo zelo malo, s Kosovci so povezani tudi številni predsodki. Tudi zato smo šli na Kosovo, da spoznamo, kako se tam živi 20 let po vojni in 12 let po razglasitvi neodvisnosti.
From the publisher's feed

14 Listeners

3 Listeners

12 Listeners

11 Listeners

2 Listeners

9 Listeners

4 Listeners

2 Listeners

1 Listeners

3 Listeners

28 Listeners

9 Listeners

3 Listeners

4 Listeners

7 Listeners