Zgodbe

Zgodbe

Download on the App Store

Zgodbe episodes

  • Nova turistična realnost med Savudrijo in Puljem
    Pogled na plaže hrvaške Istre v teh dneh bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice.
    Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih se je med Savudrijo in Puljem sprehajal Gašper Andrinek.

    Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih od Savudrije do Pulja

    Pogled na plaže hrvaške Istre te dni bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa na to, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Hrvaška Istra je zelo priljubljena destinacija za slovenske turiste, nekateri so dejali, da se tam počutijo tudi bolj varne.

    Okoli znamenitega savudrijskega svetilnika ni bilo ob mojem obisku niti ene počitniške prikolice, šotora ali avtodoma. Sredi sezone je v središču Umaga zelo težko dobiti parkirni prostor, zdaj s tem ni težav, tudi tik pri promenadi ne. Eden bolj priljubljenih avtokampov v bližini je že vrsto let Valkanela, med Funtano in Vrsarjem. Če se običajno tam tre slovenskih turistov, so v teh dneh na plažah redki. Kar sicer marsikomu ugaja. Po vseh avtokampih, tudi tako imenovanih pavšalistov, ni na pretek. Ob glavni cesti je marsikatero zimsko počivališče počitniških prikolic še vedno precej polno.

    Vodilna epidemiologinja Zavoda za javno zdravje Istrske županije dr. Jasna Valić pravi, da ima Istra v teh dneh dobro epidemiološko sliko. Do zdaj so med turisti odkrili samo eno okužbo. Vseeno turiste opozarja, da morajo ves čas skrbeti za primerno varnostno razdaljo tako na plažah kot v vodi, za nošenje mask v zaprtih prostorih in za ustrezno higieno rok.

    Direktor Zavoda za javno zdravje Istrske županije Aleksandar Stojanović, ki je tudi epidemiolog, kljub temu opozarja, naj vsak, ki bi opazil kakršne koli znake novega koronavirusa, najprej o tem obvesti tistega, pri katerem dopustuje, predvsem pa naj ne zapušča objekta, v katerem se nahaja, dokler ne dobi jasnih navodil. V primeru testiranja pa mora storitev plačati turist sam*. 1506 hrvaških kun oziroma približno 200 evrov, ki jih po besedah doktorice Valić pacient z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, dobi nazaj v matični državi.

    Ob tem velja spomniti, da so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozorili, naj bodo ljudje pozorni pri sklenitvi komercialnih zavarovanj za tujino, če jim polica krije zdravstvene storitve, povezane z epidemijo covida 19.

    So pa v Istri v samoizolaciji štirje Slovenci, ki so po prihodu na Hrvaško ugotovili, da so bili v Sloveniji v stiku z okuženim človekom. To so sporočili zavodu, ki z njimi zdaj ustrezno komunicira o nadaljnjih ukrepih. Za zdaj naj ne bi kazali znakov okužbe. O vsem tem so bili obveščene tudi epidemiološke službe v Sloveniji.

    A turistična sezona ni obetala niti pred pojavom koronavirusa. Kar je v svoji raziskavi s kolegi na univerzi v Pulju ugotovil ekonomist in strokovnjak za turistiko Luka Jovanov: "Hrvaški turizem se preveč osredotoča na poletno sezono, kar bi bilo treba spremeniti in preusmeriti. Tako slaba turistična sezona, kot se obeta, za državo, kjer turizem in povezane dejavnosti predstavljajo 25 odstotkov bruto domačega proizvoda, lahko pomeni katastrofo."

    * Pojasnilo: Odzvali so se na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer po poročanju STA pravijo, da so nad takšno izjavo presenečeni, zato so HZZO zaprosili tudi za uradno pojasnilo. Iz njega, kot navajajo, izhaja, da so stroški testiranja na novi koronavirus na Hrvaškem v ambulantah, ki so del javnega zdravstva, kriti na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, torej brez dodatnega plačila testiranega, razen seveda, ko je testiranje izvedeno na lastno željo (dopolnjeno: 2. 7. 2020 ob 15.10).

    PortorožFoto: Gašper Andrinek Pomočnik komandirja postaje mejne policije Dragonja Denis AmežičFoto: Gašper Andrinek Smerokaz za zaselek KoronaFoto: Gašper Andrinek SavudrijaFoto: Gašper Andrinek Savudrijski svetilnikFoto: Gašper Andrinek SavudrijaFoto: Gašper Andrinek UmagFoto: Gašper Andrinek ČervarFoto: Gašper Andrinek Červar-PoratFoto: Gašper Andrinek Červar-PoratFoto: Gašper Andrinek Červar-PoratFoto: Gašper Andrinek ValkanelaFoto: Gašper Andrinek ValkanelaFoto: Gašper Andrinek ValkanelaFoto: Gašper Andrinek PorečFoto: Gašper Andrinek Zavod za javno zdravje Istarske županijeFoto: Gašper Andrinek Luka JovanovFoto: Gašper Andrinek BarbarigaFoto: Gašper Andrinek BarbarigaFoto: Gašper Andrinek

    15 min
  • Marjan Jerman, 8. del: Spomini sopotnikov
    Naš cenjeni sodelavec Marjan Jerman je po dolgem boju z rakom v 67. letu starosti umrl 23. marca 2020. Zaradi epidemije koronavirusa je pogreb potekal v ožjem krogu, sorodniki, prijatelji in sodelavci smo se od našega Marjana tako poslovili v mesecu maju, ko smo se zbrali na prostem na letališču v Šentvidu pri Stični … Marjan je prosti čas v zadnjih letih preživljal predvsem ob konjih in letalih, tako kot vse reči v življenju, je strasno ljubil tudi letenje. V sklepnem delu podkasta "Iz pekla Marjana Jermana" se spominjajo: Bojan Železnik, Marjan Praznik-Šipca, Malka Jerman, Erik Blatnik in Igor Mali.
    Avtorja: Luka Hvalc in Gorazd Rečnik

    Marjan je prosti čas v zadnjih letih preživljal predvsem ob konjih in letalih, tako kot vse lepe reči v življenju, je strastno ljubil tudi letenje

    Naš cenjeni sodelavec Marjan Jerman je po dolgem boju z rakom v 67. letu starosti umrl 23. marca 2020. Zaradi epidemije koronavirusa je pogreb potekal v ožjem krogu, sorodniki, prijatelji in sodelavci smo se od našega Marjana tako poslovili v mesecu maju, ko smo se zbrali na prostem na letališču v Šentvidu pri Stični … Marjan je prosti čas v zadnjih letih preživljal predvsem ob konjih in letalih, tako kot vse reči v življenju, je strastno ljubil tudi letenje.

    V sklepnem delu podkasta "Iz pekla Marjana Jermana" se spominjajo: Bojan Železnik, Marjan Praznik-Šipca, Malka Jerman, Erik Blatnik in Igor Mali.

    *Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlemu novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije.

    S Tonijem Gašperičem in Heleno PremrlFoto: V spomin Marjanu Jermanu V studiu z nenavadno najdbo ...Foto: V spomin Marjanu Jermanu Nogometni selektorFoto: V spomin Marjanu Jermanu Zmagovalec v kuhanju golažaFoto: V spomin Marjanu Jermanu V zraku ... Kje pa vas čevelj žuli?Foto: V spomin Marjanu Jermanu Marjan kot nogometni trenerFoto: V spomin Marjanu Jermanu Po nogometni tekmiFoto: V spomin Marjanu Jermanu Redakcijski sestanek pred dvema desetletjemaFoto: V spomin Marjanu Jermanu Nagrajenec RTV za življenjsko deloFoto: RTV Slovenija Na prireditvi Ime letaFoto: Val 202 Med kuhanjem golažaFoto: Val 202 Na pikniku s kolegiFoto: V spomin Marjanu Jermanu V redakcijiFoto: V spomin Marjanu Jermanu Zadnji let ...Foto: V spomin Marjanu Jermanu 1. del serije: Portret vojnega reporterja 2. del serije: Groza v Voćinu 3. del serije: Granata v sobi 4. del serije: Bitka za Vukovar 5. del serije: Jastreb in Feniks 6. del serije: Vinkovci in sreča na frontni liniji 7. del serije: Še enkrat bi šel na fronto

     

    40 min
  • Marjan Jerman, 7. del: Še enkrat bi šel na fronto
    Med vračanjem iz Slavonije, sva v bližini Lonjskega polja zavila za Novsko. Kraj s približno 13 tisoč prebivalci je 100 kilometrov oddaljen od Zagreba, le kakšnih 10 kilometrov je do Jasenovca. Območje s krvavo zgodovino je to. Ustavila sva se na pokopališču, kjer je Marjan jeseni leta 1991 odkril polno mrtvašnico padlih vojakov. Prvi je objavil informacijo o žrtvah na hrvaški strani, ki jih je uradna oblast zanikala. Na pokopališču sva govorila o moči propagande v vojnih razmerah, vlogi novinarjev in novinarstva, etičnih dilemah in pragmatizmu v izrednih razmerah. Marjan je s časovne distance 28 let analiziral epilog krvavih vojn na Balkanu: “Izgubili so eni in drugi. Meje se niso spremenile, kot sta si zamislila Tuđman in Milošević, žal pa je bilo veliko žrtev. Očitno se do samostojnosti in svobode ne da priti brez prelivanja krvi. Slovenci smo imeli srečo, nismo imeli vojne, ampak v resnici nekaj oboroženih spopadov. Osamosvojili smo se za zeleno mizo.” Marjan bi bil še enkrat vojni dopisnik. To ostaneš za vedno, čeprav bi zaradi izkušenj potegnil tudi kakšno drugačno potezo: “Ampak še enkrat bi šel na fronto, če bi bilo treba.” Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlemu novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije.
    Avtor: Luka Hvalc

    V Novski na Hrvaškem je Marjan odkril polno mrtvašnico padlih vojakov, žrtve je uradna oblast zanikala. Kakšne so dileme vojnega reporterja in zakaj bi še enkrat šel na fronto

    Med vračanjem iz Slavonije, sva v bližini Lonjskega polja z avtoceste zavila za Novsko. Kraj s približno 13 tisoč prebivalci je 100 kilometrov oddaljen od Zagreba, le kakšnih 10 kilometrov je do Jasenovca. Območje s krvavo zgodovino je to. Ustavila sva se na pokopališču, kjer je Marjan jeseni leta 1991 odkril polno mrtvašnico padlih vojakov. Prvi je objavil informacijo o žrtvah na hrvaški strani, ki jih je uradna oblast zanikala.

    Na pokopališču sva govorila o moči propagande v vojnih razmerah, vlogi novinarjev in novinarstva, etičnih dilemah in pragmatizmu v izrednih razmerah. Marjan je s časovne distance 28 let analiziral epilog krvavih vojn na Balkanu: “Izgubili so eni in drugi. Meje se niso spremenile, kot sta si zamislila Tuđman in Milošević, žal pa je bilo veliko žrtev. Očitno se do samostojnosti in svobode ne da priti brez prelivanja krvi. Slovenci smo imeli srečo, nismo imeli vojne, ampak v resnici nekaj oboroženih spopadov. Osamosvojili smo se za zeleno mizo.”

    Marjan bi bil še enkrat vojni dopisnik. To ostaneš za vedno, čeprav bi zaradi izkušenj potegnil tudi kakšno drugačno potezo: “Ampak še enkrat bi šel na fronto, če bi bilo treba.”

    *Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlemu novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije.

    Napetosti na poti proti Zagrebu Odlomek iz knjige Iz pekla Vojne na Balkanu so terjale številne žrtve, tudi med civilisti Vojna novinarska izkaznica V okolici Okučanov V zemljanki v Slavoniji skupaj s fotografskim kolegom Igorjem Malijem 1. del serije: Portret vojnega reporterja 2. del serije: Groza v Voćinu 3. del serije: Granata v sobi 4. del serije: Bitka za Vukovar 5. del serije: Jastreb in Feniks 6. del serije: Vinkovci in sreča na frontni liniji

    17 min
  • Marjan Jerman, 6. del: Vinkovci in sreča na frontni liniji
    Marjan Jerman je imel v Vinkovcih dvakrat veliko sreče: za las se je izognil eksploziji avtomobila in padcu granate v restavracijo hotela. Sreča? “Nikakor, gre za prepričanje, da mene pa res ne bo zadelo. In me ni. A mnogi niso imeli te sreče. V vojni na Balkanu je bilo ubitih več kot 50 novinarjev, med njima tudi dva slovenska, moja prijatelja Alojz Krivograd-Futy in Ivo Štandeker,” je razlagal pred hotelom Slavonija, kjer je pred 28 leti pred njegovimi očmi eksplodiralo vozilo francoskega fotografa. Marjan se je avgusta 2019 med ponovnim obiskom nekdanje prve frontne linije spominjal številnih nevarnih situacij in pogumnih odločitev. Ko je veliko tvegal, predvsem zato, ker se je zavedal, da je novinarstvo hkrati lep in preklet poklic. “Ne moreš objektivno poročati, če nisi na prizorišču. Blefiranje ni mogoče, javnost ti ne verjame, če nisi na terenu in nimaš lastne izkušnje.” Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlemu novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije.
    Avtor: Luka Hvalc

    "Ne gre za srečo, to je prepričanje, da mene pa res ne bo zadelo. In me ni. A mnogi niso imeli te sreče. V vojni na Balkanu je bilo ubitih več kot 50 novinarjev, med njimi tudi dva slovenska."

    Vinkovci veljajo za eno najstarejših naselij na Hrvaškem, med vojno so doživeli kar nekaj napadov. Vseeno jo je mesto odneslo bolje od 20 kilometrov oddaljenega Vukovarja. V Vinkovcih je bil nekaj časa tudi vojaški štab Mileta Dedakovića-Jastreba, ki je iz tega mesta poveljeval obrambi Vukovarja.

    Marjan Jerman je imel v Vinkovcih dvakrat veliko sreče: za las se je izognil eksploziji avtomobila in padcu granate v restavracijo hotela. Sreča? “Nikakor, gre za prepričanje, da mene pa res ne bo zadelo. In me ni. A mnogi niso imeli te sreče. V vojni na Balkanu je bilo ubitih več kot 50 novinarjev, med njimi tudi dva slovenska, moja prijatelja Alojz Krivograd-Futy in Ivo Štandeker,” je razlagal pred hotelom Slavonija, kjer je pred 28 leti pred njegovimi očmi eksplodiralo vozilo francoskega fotografa.

    Marjan Jerman se je avgusta 2019 med ponovnim obiskom nekdanje prve frontne linije spominjal številnih nevarnih situacij in pogumnih odločitev. Ko je veliko tvegal, predvsem zato, ker se je zavedal, da je novinarstvo hkrati lep in preklet poklic. “Ne moreš objektivno poročati, če nisi na prizorišču. Blefiranje ni mogoče, javnost ti ne verjame, če nisi na terenu in nimaš lastne izkušnje.”

    *Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlemu novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije.

    Pred hotelom v Vinkovcih je eksplodiral avtomobilFoto: Knjiga Iz pekla Na frontni linijiFoto: Knjiga Iz pekla Odlomek iz knjige Iz peklaFoto: Knjiga Iz pekla V reporterskem elementuFoto: Knjiga Iz pekla Uničena bolnišnica v VinkovcihFoto: Knjiga Iz pekla V družbi vojakovFoto: Knjiga Iz pekla 1. del serije: Portret vojnega reporterja 2. del serije: Groza v Voćinu 3. del serije: Granata v sobi 4. del serije: Bitka za Vukovar 5. del serije: Jastreb in Feniks

     

    17 min
  • Marjan Jerman, 5. del: Jastreb in Feniks
    Na obali Donave, s pogledom na vukovarski vodni stolp, sva se z Marjanom Jermanom pogovarjala o strahu: "V vojni me je bilo tako strah, da se ne bi mogel podelati v hlače. V vojni ne misliš niti na hrano, na fronti nisem jedel po štiri dni. To je strah.” V Vukovarju sva prenočila predvsem z namenom, da se srečava z Jermanovim znancem iz vojnih časov. Dogovorjeni smo bili ob enajstih dopoldne, v ulici Vladimirja Nazorja. Simbolično v bifeju, s katerega terase smo zrli v še vedno od vojne uničeno fasado. Marjan se je po 28 letih v središču Vukovarja ponovno srečal s človekom, s katerim je dneh vojne stkal zelo poseben odnos. Nikola Toth je bolj znan pod vojnim imenom Feniks. Tako kot njegovemu šefu Jastrebu, so mu nadeli ime po pticah. Spominjala sta se najtežjih vojnih dni, privilegiranega položaja Marjana Jermana v vojaškem štabu, njegovega resnicoljubnega poročanja o hrvaškem napadu na srbsko naselje, tragedije padca Vukovarja. Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlem novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije.
    Avtor: Luka Hvalc

    "Mene je bilo tako strah, da se ne bi mogel niti podelati v hlače. V vojni ne misliš niti na hrano, na fronti nisem jedel po štiri dni. To je strah”

    Na obali Donave, s pogledom na vukovarski vodni stolp, sva se z Marjanom Jermanom pogovarjala o strahu: “Tisti, ki pravi, da ga je bilo tako strah, da se je podelal v hlače, laže. Mene je bilo tako strah, da se ne bi mogel niti podelati v hlače. To je resnica. V vojni ne misliš niti na hrano, na fronti nisem jedel po štiri dni. To je strah.”

    V Vukovarju sva prenočila predvsem z namenom, da se srečava z Jermanovim znancem iz vojnih časov. Dogovorjeni smo bili ob enajstih dopoldne, v ulici Vladimirja Nazorja. Simbolično v bifeju, s katerega terase smo zrli v še vedno od vojne uničeno fasado. Marjan se je po 28 letih v središču Vukovarja ponovno srečal s človekom, s katerim je v dneh vojne stkal zelo poseben odnos. Nikola Toth je bolj znan pod vojnim imenom Feniks. Tako kot njegovemu šef Jastrebu, so mu nadeli ime po ptici. Spominjala sta se najtežjih vojnih dni, privilegiranega položaja Marjana Jermana v vojaškem štabu, njegovega resnicoljubnega poročanja o hrvaškem napadu na srbsko naselje, tragedije padca Vukovarja, ki je bil po prepričanju prvoborcev žrtvovan. Tako kot njun skupni prijatelj Mile Dedaković-Jastreb, ki živi odmaknjen od javnosti.

    *Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlemu novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije.

    V ulici Vladimirja Nazorja so še vidni spomini na vojnoFoto: Val 202 Odlomek iz knjige Iz peklaFoto: Iz pekla Mile Dedaković Jastreb v obdobju obrambe VukovarjaFoto: Iz pekla Priprave na oglašanje za Val 202 Na fronti pri VukovarjuFoto: Iz pekla Vukovar, avgust 2019Foto: Val 202 1. del serije: Portret vojnega reporterja 2. del serije: Groza v Voćinu 3. del serije: Granata v sobi 4. del serije: Bitka za Vukovar

    26 min
  • Zbudi me za 1. maj
    To je zgodba o skladbi Zbudi me za 1. maj glasbene skupine Mi2. Spomladi leta 2016 sta mi jo na škarpi pred ljubljanskimi Križankami zaupala avtor besedila Jernej Dirnbek in tisti, ki jo prepeva na odru - Tone Kregar.
    S Tončem in Dimekom smo dogovorjeni, da se ob letu snidemo in o tem še kakšno rečemo. Do takrat, zdravo!
    Gašper Andrinek

    To je zgodba o nostalgični pesmi, ki opisuje izgubljenega človeka v tranziciji. To je zgodba o sanjavi mladosti, ki jo je vzel čas. In je zgodba o prvomajskem jutru

    To je zgodba o skladbi Zbudi me za 1. maj glasbene skupine Mi2. Spomladi leta 2016 sta mi jo na škarpi pred ljubljanskimi Križankami zaupala avtor besedila Jernej Dirnbek in tisti, ki jo prepeva na odru – Tone Kregar.

    Tradicija veleva, da na prvomajsko jutro zadonijo trobila, pihala in tolkala. Godbe že kar nekaj ur pred prvim svitom budijo prebivalce po mestih, sploh pa po vaseh. Na Kozjanskem in seveda tudi marsikje drugje pa že kar nekaj let marsikoga za 1. maj zbuja še ena posebna pesem.

    10 min
  • Partizanske bolnice
    Ob omembi partizanska bolnica po navadi pomislimo na skrite, tajne bolnišnice v gozdovih. Teh je bilo tudi res največ, so pa bile tudi takšne, ki so delovale v vaseh. Obstaja ocena, da je bilo pri nas med drugo svetovno vojno 120 skrivnih bolnišnic. Čeprav je verjetno vsem najbolj znana in do danes ohranjena bolnica Franja, ki je delovala v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem in ki je med drugim naš kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je tudi na Poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCU, pa so ohranjene še nekatere.
    Blaž Štangelj je zgodovinar, ki se ukvarja z raziskovanjem partizanskih bolnišnic, najbolj pa so mu poznane tiste v Kočevskem rogu in evakuacijske v Beli krajini. V Idriji, v prostorih rudniškega magazina na Trgu svetega Ahacija, že nekaj let domujejo zbirke Vojnega muzeja Idrija. Njegov lastnik je domačin, ljubiteljski zgodovinar in zbiralec starih predmetov Slavko Moravec, ki je v muzeju naredil tudi rekonstrukcijo sobe iz partizanske bolnice Pavle. Letos mineva 75 let od zaprtja partizanske bolnišnice Topolovec, evakuacijske bolnišnice v Beli krajini v vasi Črešnjevec, v katero je bila vključena vsa vas.

    Obstaja ocena, da je bilo pri nas med drugo svetovno vojno 120 skrivnih bolnišnic. Večina teh je bila tajnih, skritih po gozdovih, so pa bile tudi takšne, ki so delovale v vaseh

    Partizansko zdravstvo in partizanske bolnišnice so tema, ki je pritegnila zgodovinarja Blaža Štanglja. Že ko je bil majhen, se mu je zdelo neverjetno, da so bile nekoč bolnišnice nekje v gozdu in te so zdaj postale predmet njegovega raziskovanja, najbolj so mu poznane tiste v Kočevskem rogu in evakuacijske v Beli krajini. Jelenbreg je bila tema njegove diplomske naloge, bolnica Ajdovec pa magistrske.

    V Kočevskem rogu je bilo 24 bolnišnic, a niso vse delovale v istem času in tudi niso bile vse skrite, konspirativne. Tam je delovala Slovenska centralna vojno partizanska bolnica z več oddelki, ki so jih poimenovali postojanke.

    Po navadi je eno partizansko bolnišnico sestavljajo več lesenih objektov. Poleg barak za ranjence so bolnišnice imele tudi barako za osebje, kuhinjo, sanitarije, skladišča in seveda tudi skrivališča.

    Partizanska bolnica Pavla

    V Idriji, v prostorih rudniškega magazina na Trgu svetega Ahacija, že nekaj let domujejo zbirke Vojnega muzeja Idrija. Njegov lastnik je domačin, ljubiteljski zgodovinar in zbiralec starih predmetov Slavko Moravec, ki je v muzeju naredil tudi rekonstrukcijo sobe iz partizanske bolnice Pavle. Ta sicer ni tako znana kot bolnica Franja, ki je kulturni spomenik državnega pomena, nosi Znak evropske dediščine in je vpisana na Poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCU, vseeno pa se v Idriji trudijo ohraniti spomin na njo.

    Partizanska bolnica Topolovec

    Letos mineva 75 let od zaprtja partizanske bolnice Topolovec, evakuacijske bolnišnice v Beli krajini v vasi Črešnjevec, v katero je bila vključena vsa vas. Sprejemala je težke ranjence, ki so bili ranjeni v različnih krajih Slovenije, in jih prek partizanskih letališč Otok in Krasinec evakuirala v zavezniške bolnišnice v Italijo. V spomin nanjo so v vasi, na domačiji Škof oziroma Šrajf, pred petimi leti ob pomoči zgodovinarja Blaža Štanglja uredili spominsko sobo.

    33 min
  • Marjan Jerman, 4. del: Bitka za Vukovar
    “Nebo nad Vukovarjem se je še naprej svetilo od granat. Lepo je bilo videti tudi rafale. Svetleči se izstrelki so bili kot novoletne rakete. Žal so te rakete dišale po smrti.” Tako se dnevov groze pred padcem Vukovarja v avtobiografski knjigi Iz pekla spominja Marjan Jerman. Bitka je potekala med 25. avgustom in 18. novembrom 1991. Spopad med vojsko JLA in srbskimi enotami na eni strani ter hrvaško policijo in vojsko na drugi strani je trajal 87 dni. Hrvaška stran je bila poražena, Marjan je uspel Vukovar zapustiti le nekaj dni pred njegovim padcem. Avgusta 2019 se je ponovno spominjal težkih trenutkov na fronti, kako se je prebijal do mesta, spanja v razbitih hišah in rovih, na stotine mrtvih, prijateljevanja z vodjo obrambe Jastrebom. Tudi o tem, zakaj je bil Vukovar v resnici žrtvovan, za kakšne politične kupčije je šlo v ozadju in zakaj je bil Val 202 v usodnih dneh pred padcem Vukovarja skorajda bolj poslušan v Zagrebu kot v Ljubljani. Marjan se je spominjal tudi Siniše Glavaševića, novinarskega kolega z Radia Vukovar, ki mu je veliko pomagal med obleganjem mesta. Žal je Siniša končal tragično, ubit je bil v pokolu na Ovčari. Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlem novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije.
    Avtor: Luka Hvalc

    Spomini vojnega reporterja na težke trenutke na fronti, na spanje v razbitih hišah in rovih, na več sto mrtvih, na prijateljevanje z vodjo obrambe Jastrebom. Tudi o tem, zakaj je bil Vukovar v resnici žrtvovan

    “Nebo nad Vukovarjem se je še naprej svetilo od granat. Lepo je bilo videti tudi rafale. Svetleči se izstrelki so bili kot novoletne rakete. Žal so te rakete dišale po smrti.” 

    Tako se je dnevov groze pred padcem Vukovarja v avtobiografski knjigi Iz pekla spominjal Marjan Jerman. Bitka je potekala med 25. avgustom in 18. novembrom 1991. Spopad med vojsko JLA in srbskimi enotami na eni ter hrvaško policijo in vojsko na drugi strani je trajal 87 dni. Hrvaška stran je bila poražena, Marjanu je uspelo Vukovar zapustiti le nekaj dni pred njegovim padcem.

    Avgusta 2019 se je spet vrnil v obnovljeno mesto. Spominjal se je težkih trenutkov na fronti, kako se je prebijal do mesta, spanja v razbitih hišah in rovih, več sto mrtvih, prijateljevanja z vodjo obrambe Jastrebom. Tudi o tem, zakaj je bil Vukovar v resnici žrtvovan, za kakšne politične kupčije je šlo v ozadju in zakaj je bil Val 202 v usodnih dneh pred padcem Vukovarja skorajda bolj poslušan v Zagrebu kot v Ljubljani. Marjan se je spominjal tudi Siniše Glavaševića, novinarskega kolega z Radia Vukovar, ki mu je veliko pomagal med obleganjem mesta. Žal je Siniša končal tragično, ubit je bil v pokolu na Ovčari. 

    *Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlemu novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije.

    Prizor iz Nuštra, od koder je Marjan z vojaki krenil proti VukovarjuFoto: Knjiga Iz pekla Poglavje iz knjige Iz pekla, ki je izšla ob 10-letnici bitke za VukovarFoto: Knjiga Iz pekla Dan po spopaduFoto: Knjiga Iz Pekla Tank v predmestju VukovarjaFoto: Knjiga Iz pekla Vukovar je danes popolnoma obnovljenFoto: Val 202 Marjan v Vukovarju avgusta 2019Foto: Val 202 1. del serije: Portret vojnega reporterja 2. del serije: Groza v Voćinu 3. del serije: Granata v sobi

    25 min
  • Marjan Jerman, 3. del: Granata v sobi
    Marjan Jerman je obiskal nekdanjo fronto linijo po skoraj 30 letih. V središču Osijeka se je spominjal večmesečnega obleganja četrtega največjega mesta na Hrvaškem. Tam je v spopadih v letih 1991 in 1992 umrlo več kot 1000 ljudi, v Slavoniji se je tudi Marjan nekajkrat znašel v zelo težkem položaju: “Granata je s smeri hodnika prebila vrata moje hotelske sobe, udarila je v radiator in se razletela. Posteljo je obrnilo naokrog, povsod je ležal omet, soba je bila popolnoma uničena. Na srečo sem bil takrat na stranišču in na školjki pisal poročilo za Drugo jutranjo kroniko našega radia.” Med sprehodom po mestu je Marjan pripovedoval, kako so s kolegi reporterji preživljali vojne dneve v Slavoniji in pojasnil, kako se je prav v Osijeku verjetno zgodil ključni trenutek, ki je pripeljal do kasnejšega tragičnega izginotja slovenskega fotoreporterja Alojza Krivograda-Futyja. Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlem novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije.
    Avtor: Luka Hvalc

    “V sobo mojega hotela v Osijeku je zgodaj zjutraj priletela granata in jo popolnoma uničila. Če ne bi bil v tistem trenutku na stranišču, bi umrl,” je eno izmed najbolj nevarnih vojnih izkušenj opisal reporter Vala 202

    Marjan Jerman je obiskal nekdanjo fronto linijo po skoraj 30 letih. V središču Osijeka se je spominjal večmesečnega obleganja četrtega največjega mesta na Hrvaškem. Tam je v spopadih v letih 1991 in 1992 umrlo več kot 1000 ljudi, v Slavoniji se je tudi Marjan nekajkrat znašel v zelo težkem položaju: “Granata je s smeri hodnika prebila vrata moje hotelske sobe, udarila je v radiator in se razletela. Posteljo je obrnilo naokrog, povsod je ležal omet, soba je bila popolnoma uničena. Na srečo sem bil takrat na stranišču in na školjki pisal poročilo za jutranjo kroniko našega radia.”

    “Vojno novinarstvo je obrt, ki se je ne da naučiti.”

    Med sprehodom po mestu je Marjan pripovedoval, kako so s kolegi reporterji preživljali vojne dneve v Slavoniji in pojasnil, kako se je prav v Osijeku verjetno zgodil ključni trenutek, ki je pripeljal do kasnejšega tragičnega izginotja slovenskega fotoreporterja Alojza Krivograda-Futyja.

    Tudi v vojni pa so se občasno dogajali tragikomični trenutki. Marjan je pojasnil razliko med “šperplato” in “šperploščo,” zelo vesel pa je bil, ko je ponovno našel lokal s svojim imenom. Bife Marjan tudi po 30 letih še vedno deluje. Med vojno je bil Marjan zbirališče vojakov, novinarjev in šoferjev tovornjakov, ki so vozili tudi orožje iz Slovenije.

    *Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlem novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije. Nekdanje vojno območje je ponovno obiskal avgusta 2019.

    V družbi vojaškega poveljnika in kolegov Biščića in FutyjaFoto: Knjiga Iz pekla Razbiti lokal v OsijekuFoto: Knjiga Iz pekla V Osijeku je bilo med vojno redko katero okno celoFoto: Knjiga Iz pekla Utrinek s fronteFoto: Knjiga Iz pekla Odlomek iz knjigeFoto: Knjiga Iz pekla Marjan v središču Osijeka, avgust 2019Foto: Val 202 1. del serije: Marjan Jerman, portret vojnega reporterja 2. del serije: Groza v Voćinu

    22 min
  • Marjan Jerman, 2. del: Groza v Voćinu
    Voćin je hrvaška občina v južnem delu Virovitiško-podravske županije, leži v zaledju večjih krajev Daruvar in Virovitica. Tik pred božičem 1991 so srbske sile ubile 47 domačinov, razstrelili so cerkev. “Ko smo prišli v vas, je bila ta povsem zasužnjena,” se je avgusta 2019 med ponovnim obiskom nekdanje frontne linije spominjal Marjan Jerman. Srečal se je tudi z domačinom Zlatkom Banovcem, skupaj sta analizirala takratno dogajanje, razplet vojne in medetnične odnose skoraj 30 let po razpadu Jugoslavije. Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlem novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije.
    Avtor: Luka Hvalc

    “Ko smo prišli v vas, je bila ta povsem zasužnjena,” se je dogajanja v hrvaški občini Voćin spominjal legendarni vojni reporter Vala 202. Nekdanjo frontno linijo je obiskal po skoraj 30 letih

    Voćin je hrvaška občina v južnem delu Virovitiško-podravske županije, leži v zaledju večjih krajev Daruvar in Virovitica. Tik pred božičem 1991 so srbske sile ubile 47 domačinov, razstrelili so cerkev. “Ko smo prišli v vas, je bila ta povsem zasužnjena,” se je avgusta 2019 med ponovnim obiskom nekdanje frontne linije spominjal Marjan Jerman. Srečal se je tudi z domačinom Zlatkom Banovcem, skupaj sta analizirala takratno dogajanje, razplet vojne in medetnične odnose skoraj 30 let po razpadu Jugoslavije.

    Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlem novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije.

    S kamero na frontiFoto: Knjiga Iz pekla Večkrat je moral bežatiFoto: Knjiga Iz pekla V rovu z vojakiFoto: Knjiga Iz pekla V Voćinu je pred vojno živelo 2500 ljudi, danes jih okoli 1000Foto: Val 202 Spomenik padlim v spopadih leta 1991Foto: Val 202 Marjan Jerman pred na novo zgrajeno cerkvijo v Voćinu avgusta 2019Foto: Val 202 1. del serije: Marjan Jerman, portret vojnega reporterja

    17 min

About Zgodbe

From the publisher's feed

Podkast Vala 202 z dodano vrednostjo. Poglobljeno in angažirano pripovedujemo zgodbe. Originalnih junakov, izjemnih dogodkov, drobnih in velikih zapletov. Zgodbe nekega časa, življenja in družbe.

More shows like Zgodbe

Lahko noč, otroci! by RTVSLO – Prvi

Lahko noč, otroci!

14 Listeners

Nedeljski gost by RTVSLO – Val 202

Nedeljski gost

3 Listeners

Opazovalnica by Jure Godler in Anže Tomić

Opazovalnica

12 Listeners

Frekvenca X by RTVSLO – Val 202

Frekvenca X

11 Listeners

18. vzporednik by RTVSLO – Val 202

18. vzporednik

2 Listeners

Globalna vas by RTVSLO – Val 202

Globalna vas

9 Listeners

Vroči mikrofon by RTVSLO – Val 202

Vroči mikrofon

4 Listeners

Evropa osebno by RTVSLO – Val 202

Evropa osebno

2 Listeners

Glasovi svetov by RTVSLO – Ars

Glasovi svetov

1 Listeners

Intelekta by RTVSLO – Prvi

Intelekta

3 Listeners

AIDEA Podkast by Klemen Selakovic

AIDEA Podkast

28 Listeners

Fejmiči by Žan Papič

Fejmiči

9 Listeners

Rožnata dolina by RTVSLO – Val 202

Rožnata dolina

3 Listeners

Money-How by Marja Milic

Money-How

4 Listeners

Atmosferci by Ciril Komotar, Jure Gregorčič, Sebastjan Plevnjak, Jernej Rajer

Atmosferci

7 Listeners