Prvi maj, praznik solidarnosti delavcev vsega sveta, je skozi zgodovino doživel številne preobrazbe. V prvih obdobjih praznovanja je rušil in v poznejših utrjeval razmerja politične moči. Razvil je bogato obredje in simbole in skupaj z njimi ustvaril neizbrisno idejno, politično in kulturno dediščino. Tokratne Sledi časa odkrivajo oblike praznovanja praznika dela do druge svetovne vojne. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič.

Praznovanje praznika dela na Slovenskem pred drugo svetovno vojno

Pri nas je danes prvi maj priložnost za 'nekajdnevni oddih'; mnogi med vami ste doživljali njegovo ključno tvornostno vlogo na socialističnem državnem prazničnem koledarju v nekdanji državi.

Še pred tem, v obdobju od konca 19. stoletja do druge stvetovne vojne, pa je bil to najmočnejši simbol povezanosti mednarodne skupnosti industrijskih delavcev v skupnem boju za delavske pravice - in kot tak je oblikoval tudi identiteto delavskih skupnosti na Slovenskem.

V to obdobje se potapljajo tokratne Sledi časa.

Nagelj je simbol prvomajskega praznovanja. Vendar v naravi nageljni takrat sploh še ne cvetijo. Zato so jih za praznovanje izdelovali iz papirja.

Ena najbolj izzivalnih prvomajskih iger je bilo plezanje na mlaj. Na vrh mlaja so privezali kuverto z denarjem in kdor je priplezal na vrh, je postal lastnik tega denarja. To je bilo seveda tudi zelo nevarno, saj so fantje plezali neprivezani.

- dr. Karla Oder, Koroški pokrajinski muzej