7. stran

Danes bomo prelistali knjigo, ob pomoči katere bomo vstopili v svet ljudi s posebnimi potrebami. In še posebej v svet mame z otrokom s posebnimi potrebami. "Nisem kot drugi" je zgodbo svojega sina naslovila Dragica Kraljič, gre pa za zgodbe iz vsakdanjega življenja. Predsodki so žal še vedno prisotni, se v pogovoru z Lucijo Fatur strinja tudi tokratna sogovornica Jasmina Bolterstein.

Knjižni navdih bomo danes poiskali na korejskem polotoku. Južnokorejska pisateljica Han Kang se podpisuje pod roman Vegetarijanka, ki je šokantno izpisana zgodba o tihi gospodinji, ki nenadoma vzame stvari v svoje roke in radikalno spremeni svoj način prehrane, s tem pa sproži nepredvidljiv val posledic in nenavadnih dogodkov. 7. stran in Bojan Leskovec.

Tema, ki jo bomo v rubriki 7. stran obravnavali danes, ni lahka. Knjižna blogerka Ajda Lalič je francoski roman z naslovom Neroda izbrala zato, ker je treba o družinskem nasilju in duševnem zdravju govoriti več in pogosteje. Da bomo, če bomo kdaj prišli v stik z njim, znali prav ravnati. Rubriko je pripravila Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je prebral Matjaž Romih.

Menažerija je večkrat nagrajena zbirka slovenske pisateljice mlajše generacije Eve Markun. O tem, zakaj jo je knjiga tako navdušila ter na kakšen način pisateljica v njej pred nami razgrinja notranje svetove različnih oseb, ki so se znašle na družbenem dnu, bo v tokratni rubriki 7. stran pripovedovala študentka filmske režije Ivana Vogrinc Vidali. Rubriko je pripravila Alja Zore.

V naslednjih minutah sledi rubrika 7. Stran. Tokrat o avstralskem romanu z naslovom Piknik pri Hanging Rocku, ki je še večjo odmevnost kot ob izdaji leta 1967 doživel ob kultni filmski adaptaciji iz leta 1975. Gre za zgodbo postavljeno na avstralsko podeželje leta 1900, ko se skupina dijakinj nekega poletnega dne pripravlja na izlet in ležeren piknik. Valentinovo je in v zraku se čuti razposajeno vznemirjenje. Toda nekaj deklet brez sledu izgine in v zraku ostane skrivnost, ki se ne reši tudi po 217 straneh romana. Sogovornica: bralka Tina Šfiligoj.

Novo sezono naše nedeljske bralne rubrike 7. stran začenjamo z zgodbo, za katero res ne bi mogli verjeti, da je resnična in da je v sodobnem svetu sploh mogoča. Avtorica Tara Westover jo je zapisala pri svojih tridesetih letih, knjiga Osvobojena pa je postala svetovna uspešnica in se uvrstila med knjige leta 2018. Predstavlja jo Barbara Kraševec, ki se sicer vsak zadnji četrtek v mesecu z velikim veseljem pridruži spletnemu bralnemu klubu Brati inu obstati, ki se izvaja v okviru enote Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnice Otona Župančiča.

V knjigi Kultura dvoumnosti nemški profesor arabske književnosti Thomas Bauer pred nami zariše kulturno zgodovino islama, zelo drugačno tako od romantične slike, kakršno nam o Bližnjem Vzhodu ponujajo zgodbe iz Tisoč in ene noči, kot tudi od mračne podobe, kakršna se je o islamskem svetu oblikovala v zadnjih desetletjih, ko se v luči nekaterih skrajnih islamističnih gibanj na to civilizacijo vse bolj gleda kot na nekaj skoraj inherentno zaostalega. Kulturo dvoumnosti, podnaslovljeno Drugačna zgodovina islama, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent zgodovine in filozofije Fin Lucu Dražovič.

"Vse, kar vem, je, da ne vem nič, in celo o tem nisem prepričan." To je eno od vodil francoskega renesančnega humanista, pisatelja in filozofa Michela de Montaigna, ki se je rodil pred skoraj 500 leti. Angležinja Sarah Bakewell je leta 2010 izdala njegovo biografijo z naslovom Kako živeti? Pred osmimi leti jo je prevedel in izdal Janez Penca. Govori o filozofiji tega francoskega plemiča in »izumitelja« esejistične forme na hudomušen, življenjski način. Sogovornica: Elizabeta Vardijan iz Novega mesta, upokojena knjižničarka in slavistka, zdaj aktivna na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.

Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nanavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.

Zgodba, v kateri bomo težko našli rdečo nit

Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado za medkulturno pisanje, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nenavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.

 

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Sedma pesniška zbirka Mete Kušar Zmaj je ena bolj vznemirljivih knjig zadnjih let.

Statistično gledano se poezija redkeje kot proza pojavi v naši knjižno navdihujoči jutranji rubriki 7. stran. Danes bomo razmerje popravili s pesniško zbirko Mete Kušar, Zmaj. Literarna kritičarka in lektorica Petra Koršič pravi, da imajo v Zmaju vprašanja pomembno mesto in lahko bi pesniško zbirko označili za poezijo izrekanja skozi vprašanja. Pesniška zbirka je sporočilno bogata, slogovno prečiščena, nevsiljivo in ne neprijazno kritična ter premišljujoča.