7. stran

Knjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar, rubriko pa je pripravila Alja Zore.

Antropološka študija vloge dolga v človeški zgodovini: od neformalnih mrež vzajemnega dolžništva v plemenskih skupnostih do brezosebnih in vrtoglavo kompleksnih finančnih instrumentov 21. stoletja

Knjiga antropologa in anarhističnega aktivista Davida Graeberja z naslovom Dolg: Prvih 5000 let dolžništva je izšla pred dobrimi desetimi leti, ravno v času velikih dolžniških kriz in varčevalnih politik, ki so nastopile po takratni svetovni finančno-gospodarski krizi in ki so pokazale na kup protislovij v naših pojmovanjih dolga. In to takšnih, ki so imela in imajo še danes velike in zelo konkretne posledice, denimo ko nam po eni strani narekujejo reševanje prezadolženih bank z davkoplačevalskim denarjem, po drugi strani pa kakršenkoli odpis dolga razumejo kot popolnoma nemoralno dejanje. Čeprav je dolg eno osrednjih vprašanj mednarodne politike, pa, kot pravi Graeber, »nihče ne ve natanko, kaj sploh je in kako o njem razmišljati.« No, lahko bi rekli, da je delo Dolg: Prvih 5000 let dolžništva morda prvi poskus, da bi se tega vendarle lotili. Knjigo je za tokratno 7. stran izbral in predstavil industrijski oblikovalec Aljaž Vidmar.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Roman, ki ni za preveč občutljive duše in je hkrati nastavek za razmislek o izgubljanju v lastnem preigravanju.

V 95. epizodi 7. strani vam kot predlog za druženje s knjigami predstavljamo roman v minimalističnem slogu, ki ga sestavljajo kratka, a z vsebino in slogom nabita poglavja. »Prva dama« je drzen, provokativen, ciničen roman, ki za osnovo jemlje svetopisemsko zgodbo lepe Batšebe in kralja Davida, ki sta lahko tudi zvezdniški par sodobnega sveta. Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj v svojem drugem romanu, ki je izšel šest let po njenem prvencu, glavno junakinjo slika kot preračunljivo zapeljivko, ki zna uporabiti vse čare za vzpenjanje po družbeni lestvici, in hkrati kot emancipirano žensko, ki ima vse niti v svojih rokah. In kdo na koncu stoji na vrhu sveta? Ali takšne zgodbe sploh imajo resnične zmagovalce? O romanu Prva dama se je Bojan Leskovec pogovarjal z bibliotekarko Špelo Plestenjak, ki pravi, da je pričujoča knjiga prava izbira za tiste bralce, ki ne želijo ostati »zgolj na površini teksta«.

Tokrat o knjigi, ki (še) ni prevedena v slovenski jezik. Kljub temu jo je prebrala – in to celo trikrat – strastna bralka Urša Kačar. Njena izbira je knjiga Mali bogovi avtorja Terryja Pratcheta, ki vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo, vse skupaj pa začini z veliko britanskega humorja. Sedmo stran je pripravila Darja Pograjc.

Fantazijska pripoved, v kateri avtor spretno vleče vzporednice med fikcijo in realnostjo, kritiko in satiro, etiko in moralo

Tokrat je knjigo izbrala in predstavila Urša Kačar, računalničarka z ljubeznijo do branja. Najdete jo na spletišču blebet.si in na Instagramu, če v iskalnik vtipkate "blebetalka". Fantazijsko pripoved Mali bogovi avtorja Terryja Pratchetta je prebrala že trikrat:

"Predstavljena je ideja o religiji, ki je postala tako močna, da je izrinila boga. Tako močna, da ljudje verjamejo v molitve, rituale, institucijo, inkvizicijo, ne verjamejo pa več v boga."

"Zelo mi je všeč, da čeprav gre zelo jasno za satiro in kritiko religije oz. tega, v kaj se ta lahko sprevrže, pisatelj ni nikoli žaljiv, ne moralizira in ne kaže s prstom. Res izjemno je to napisal."

Nenavadna avtobiografska pripoved z naslovom Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo Andreja Pajka, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil Josip Jurčič, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof Miha Turk – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru. Rubriko je pripravila Alja Zore.

Slikovita avtobiografska pripoved slovenskega vojaka, ki se je boril v napoleonskih vojnah

Nenavadna avtobiografska pripoved z naslovom Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja pred nami razgrinja neverjetno življenjsko zgodbo Andreja Pajka, ki se je rodil leta 1789 v bližini Ivančne gorice, na začetku 19. stoletja pa je služil v Napoleonovi vojski in na ta način prepotoval dobršen del vzhodne Evrope, kjer je na koncu pristal tudi v vojnem ujetništvu. Spomine, ki jih je sicer spisal Andrej Pajk sam, je literarno uredil in objavil Josip Jurčič, imeli pa bi jih lahko – kot pravi tokratni bralec, zgodovinar in filozof Miha Turk – skorajda za nekakšno bolj ljudsko, slovensko verzijo Vojne in miru.

Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na Olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg. Sogovornica: Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana.

Ob koncu olimpijskih iger prebiramo roman s seznama kakovostnih knjig s športno tematiko

Roman Olimpijsko sonce je pri nas izšel leta 1987 v kultni zbirki Sinjega galeba. Zgodba govori o najstniku Filipu, ki se po vzoru svojega očeta na olimpijskih igrah preizkusi v tekmi konjskih četverovpreg.

Darja Lavrenčič Vrabec iz Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana: "Zgodba je zelo napeta. Gre za življenje in smrt. Ta zgodovinski roman je izjemno živahen in prepričljiv."  

V tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. Njegova družba prihodnosti je mehanična in okrutna, brezbrižna za človeške posledice. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.

Knjiga, ki ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo

V tokratni rubriki 7.stran bomo skupaj z bralko, študentko arhitekture Anjo Trobec prebrali Klavirski avtomat Kurta Vonneguta ml. Pisatelj, rojen leta 1922 in umrl leta 2007 je bil ameriški romanopisec, satirik in likovni umetnik. Njegova prva dela so začela nastajati  v začetku petdesetih in prav Klavirski avtomat je njegov prvi roman. In kot lahko preberemo v predgovoru, ta knjiga ne govori o tem, kar je, temveč o tem, kar bi lahko bilo.

"Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B," je zapisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ob knjigi Plan B Boštjana Videmška. Knjiga nosi podnaslov Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti. Naš tokratni sogovornik Matej Lovšin je sicer inženir strojništva, vendar kot dolgoletni aktivni skavt tudi velik ljubitelj narave in potovanj. Do branja Plana B je sicer prišel, kot boste slišali, bolj kot ne po naključju, kljub temu pa ga je do izbora verjetno pripeljal prav njegov odnos do okolja, v katerem živimo.

Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti

"Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B," je zapisala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ob knjigi Plan B Boštjana Videmška. Knjiga nosi podnaslov Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti. Naš tokratni sogovornik Matej Lovšin je sicer inženir strojništva, vendar kot dolgoletni aktivni skavt tudi velik ljubitelj narave in potovanj. Do branja Plana B je sicer prišel, kot boste slišali, bolj kot ne po naključju, kljub temu pa ga je do izbora verjetno pripeljal prav njegov odnos do okolja, v katerem živimo.

 

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Knjiga, ki opozarja na to, da šolski dosežki v življenju niso edino merilo uspeha.

7. stran smo danes poiskali v mladinskem romanu z naslovom 35 kil upanja, katerega glavni junak je trinajstletni fant, ki ima petintrideset kilogramov. V šoli mu ne gre najbolje, a je sicer krasen, vedoželjen ter zelo ustvarjalen in inovativen fant. Ganljiv roman se začne s stavkoma: Sovražim šolo. Sovražim jo bolj kot vse na svetu…..

Na medžimursko podeželje umeščeni roman Cigan, ampak najlepši, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom Đurđe Strsoglavec izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, Kristian Novak, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce? – Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, smo preverjali v tokratni 7. strani, kjer nam je o romanu Cigan, ampak najlepši pripovedovala gledališka kostumografinja in scenografinja, Katarina Zalar. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva

Delo, ki spaja elemente ljubezenske drame, kriminalke in brezkompromisne družbene kritike, velja za nesporni vrhunec sodobnega hrvaškega romanopisja

Na medžimursko podeželje umeščeni roman Cigan, ampak najlepši, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom Đurđe Strsoglavec izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, Kristian Novak, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce?

Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, preverjamo v tokratni 7. strani, kjer nam o romanu Cigan, ampak najlepši pripoveduje gledališka kostumografinja in scenografinja, Katarina Zalar.

 

Ko bereš Novakov roman, imaš občutek, da je prav vsak stavek bistven.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Vznemirljivo in poučno potovanje po kraljestvu čebel.

Če bi čebela izginila z obličja Zemlje, bi človek preživel le štiri leta: brez čebel ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi…. je zapisal znanstvenik in oče teorije relativnosti Albert Einstein.
Slovenci imajo prav poseben, v marsičem neprimerljiv odnos do čebel, ki se ne kaže samo v umnem čebelarjenju, ampak tudi v jezikovnem izrazu (sinonimija, antropomorfizacija), zrcali se tudi prek panjskih končnic, in v arhitekturi slovenskega čebelnjaka.
Čebelja družina je tako velika kot večje slovensko mesto. V njej živi od 30.000 do 60.000 čebel delavk, od 300 do 1.000 trotov in ena matica.

Skrivnostno in vznemirljivo kraljestvo čebel je v središču knjige- slikanice velike formata, ki sta jo ustvarila poljska avtorja Piotr Socha in Wojciech Grajkowski, prebrala jo je tudi magistrica Darja Lavrenčič Vrabec in jo priporoča kot izvrstno družinsko bralno izkušnjo.