7. stran

Idiot je je prvič izšel konec 60-ih let 19. stoletja in govori o mladem knezu Miškinu, ki se z večletnega duševnega zdravljenja v Švici vrača v rodno Rusijo, tam pa se s svojim neverjetno humanim, iskrenim in sočutnim značajem znajde sredi veliko bolj grobe in okrutne družbene resničnosti, v kateri ni prostora za njegovo naivno ljubezen in nesebično dobroto. To klasično delo svetovne književnosti je za rubriko 7. stran izbral študent angleščine in filozofije Ali Đogić.

Znameniti roman velikega ruskega pisatelja sledi nesrečni usodi iskrenega in sočutnega kneza Miškina v svetu, kjer ni prostora za naivno ljubezen in dobroto

Idiot je je prvič izšel konec 60-ih let 19. stoletja in govori o mladem knezu Miškinu, ki se z večletnega duševnega zdravljenja v Švici vrača v rodno Rusijo, tam pa se s svojim neverjetno humanim, iskrenim in sočutnim značajem znajde sredi veliko bolj grobe in okrutne družbene resničnosti, v kateri ni prostora za njegovo naivno ljubezen in nesebično dobroto. To klasično delo svetovne književnosti je za rubriko 7. stran izbral študent angleščine in filozofije Ali Đogić.

»Ta roman mi je izrazito zanimiv, ker ne glede na to da vsi liki naslavljajo tega kneza Miškina kot idiota, bi prej rekel, da so idioti vsi drugi razen njega. Ker knez Miškin - kljub svoji zunanji smotanosti, nerodnosti in bolehnosti – je hkrati tudi duhovno zelo bogat lik, je zelo iskren, zelo dosleden in ima neko duhovno širino, ki je mnogi liki v tem romanu v resnici ne premorejo.«

Novica, ki pretrese. Šok, žalost, obup. Potem skrb in mnogo, premnogo vprašanj. Vse to in še veliko drugega je doživljala Erica Johnson Debeljak, ko jo je dosegla novica o nenadni smrti moža Aleša Debeljaka pred skoraj šestimi leti. Ne le skrb za družino, čez noč se je spremenila tudi njena vloga v družbi. Zapiše: "Če prej nisem poznala bolečine, srečnica, kakršna sem bila, jo poznam zdaj, do obisti jo poznam, zdaj vem, da, neverjetno, ne pozna meja." Devica, kraljica, vdova, prasica je naslovila svojo knjigo, v kateri se ukvarja z vsem, kar jo je ob moževi smrti doletelo.  V okviru letošnjega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je bilo delo izbrano za "Naj knjigo leta 2021." V tokratni rubriki jo v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja red. prof. dr. Roman Kuhar, profesor in raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ne le knjiga spominov, temveč tudi antropološka analiza vloge ženske kot žene in vdove

Novica, ki pretrese. Šok, žalost, obup. Potem skrb in mnogo, premnogo vprašanj. Vse to in še veliko drugega je doživljala Erica Johnson Debeljak, ko jo je dosegla novica o nenadni smrti moža Aleša Debeljaka pred skoraj šestimi leti. Ne le skrb za družino, čez noč se je spremenila tudi njena vloga v družbi. Zapiše: "Če prej nisem poznala bolečine, srečnica, kakršna sem bila, jo poznam zdaj, do obisti jo poznam, zdaj vem, da, neverjetno, ne pozna meja." Devica, kraljica, vdova, prasica je naslovila svojo knjigo, v kateri se ukvarja z vsem, kar jo je ob moževi smrti doletelo.  V okviru letošnjega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je bilo delo izbrano za "Naj knjigo leta 2021." V tokratni rubriki jo predstavlja red. prof. dr. Roman Kuhar, profesor in raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Španski povojni roman Praznina je prvenec ene najpomembnejših španskih pisateljic 20. stoletja Carmen Laforet, ki je takoj ob izidu leta 1944 doživel velik uspeh. Delo sledi mladi Andrei, ki se zaradi študija preseli k svojim sorodnikom v Barcelono, tam pa njena pričakovanja o življenju, polnem dogodivščin in raziskovanja mestnega vrveža, trčijo ob zadušljivo in pokvarjeno resničnost španske družbe po državljanski vojni. Roman, ki gotovo spada med najpomembnejša dela španske povojne literature, je za rubriko 7. stran izbrala scenaristka Nika Jurman. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Povojni roman, v katerem se radovednost mladega dekleta sooča s kruto in pokvarjeno resničnostjo španske družbe takoj po koncu državljanske vojne

Španski povojni roman Praznina je prvenec ene najpomembnejših španskih pisateljic 20. stoletja Carmen Laforet, ki je takoj ob izidu leta 1944 doživel velik uspeh. Delo sledi mladi Andrei, ki se zaradi študija preseli k svojim sorodnikom v Barcelono, tam pa njena pričakovanja o življenju, polnem dogodivščin in raziskovanja mestnega vrveža, trčijo ob zadušljivo in pokvarjeno resničnost španske družbe po državljanski vojni. Roman, ki gotovo spada med najpomembnejša dela španske povojne literature, je za rubriko 7. stran izbrala scenaristka Nika Jurman.

»Roman se mi zdi zanimiv iz vidika opisovanja tega, kako hitro – če so preveč prisotna – lahko tudi neka zelo škodljiva, izjemno nenormalna ravnanja postanejo del normalnosti.«

Figa je tretji roman avtorja Gorana Vojnovića, zanjo je prejel tako kresnika kot tudi Župančičevo nagrado. Gre za epopejo treh generacij neke družine, ki je prostorsko umeščena v območje bivše skupne države. Darja Pograjc se je o romanu pogovarjala z bralko Janjo Zalar, ki se sicer poklicno ukvarja z družbenimi omrežji.

Epopeja treh generacij neke družine

"Premeril je Aleksandra, ki je stal na vratih in čakal navodila, naredil še zadnji požirek svoje kajsije, nato pa vstal in krenil proti vratom.

Ajmo. Što prije ti nađemo prenočište, bolje za obojicu. – Goran Vojnović: Figa

"Roman Figa je eden redkih slastnih sadežev sodobnega slovenskega romanopisja," so o knjigi zapisali v Delu. "Eden najbolj ganljivih opisov demence, kar sem jih kdaj prebrala," pa je o Figi zapisala novinarka in kritičarka Lucy Popescu.

Figa je tretji roman avtorja Gorana Vojnovića, zanj je prejel tako kresnika kot tudi Župančičevo nagrado. Epopejo treh generacij neke družine, ki je prostorsko umeščena na območje nekdanje skupne države, je opisala bralka Janja Zalar:

"Zgodbe se prepletajo. Jadran, osrednji junak, svojo zgodbo pripoveduje skozi zgodbo svojih staršev in svojih starih staršev. Knjigo začne še z eno prejšnjo generacijo, z Jadranovo prababico. In skozi vse te zgodbe mi ugotavljamo, kdo je Jadran in zakaj je tak, kot je."

Roman z znanim angleškim naslovom The Big Sleep, katerega letnica nastanka sega v leto 1939, je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Z njim je pisatelj Raymond Chandler spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana. Svojo bralsko izkušnjo je z nami delil Jure Marolt, novinar in spletni bloger.

Začetnik in hkrati veliki klasik modernega kriminalnega romana

Roman z znanim angleškim naslovom The Big Sleep, katerega letnica nastanka sega v leto 1939, je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Z njim je pisatelj Raymond Chandler spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana.

Jure Marolt, novinar in spletni bloger: "Po navadi po 30, 40 straneh vem, ali bom knjigo prebral do konca ali ne. Če me do takrat ne prepriča, nimam težav s tem, da jo zaprem in dam nazaj na polico. Mogoče me bo nagovorila v kakšnem drugem obdobju življenja. Pri nekaterih pa takoj veš in tudi pri romanu Veliki spanec je bilo tako. Tako zaradi same zgodbe in ozadja kot tudi zaradi načina pisanja." 

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Intenziven, čudovit, zapeljiv so oznake, ki si jih je s strani kritikov in bralcev prislužil 16. roman Nine Bouraoui

Francoska pisateljica Nina Bouraoui ima alžirske korenine, kjer je živela do svojega 14. leta, nato so se preselili v Zurich, pozneje v Abu Dhabi in naposled v Pariz. V svojih delih večkrat izpostavlja dvojnost, razdvojenost med Alžirijo in Francijo. Preizpraševanje, kdo sem in kam grem je pomembno gibalo njene literature. Leta 2018 je izšel njen 16. roman Vse kar moški želijo vedeti, ki ga je v angleškem prevodu prebrala ljubiteljica knjig in angažiranega branja Katja Šifkovič. Za rubriko 7. stran se je z njo pogovarjal Bojan Leskovec.

Zakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov 'ikigaj' – nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga še vedno iščejo. Imeti jasno določen 'ikigaj', veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. Namen knjige, ki vam jo v oddaji 7. stran predstavljamo danes, je, da tudi vi najdete svoj ikigaj. Kdor ga najde, ima namreč vse, kar potrebuje za dolgo in srečno življenje, pravita španska avtorja Héctor García in Francesc Miralles. Po knjigi Ikigaj sta listali Teja Hlačer in Andreja Čokl.

Japonska umetnost življenja

Zakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov 'ikigaj' – nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga še vedno iščejo. Imeti jasno določen 'ikigaj', veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. Namen knjige, ki vam jo v oddaji 7. stran predstavljamo danes, je, da tudi vi najdete svoj ikigaj. Kdor ga najde, ima namreč vse, kar potrebuje za dolgo in srečno življenje, pravita španska avtorja Héctor García in Francesc Miralles. Po knjigi Ikigaj sta listali Teja Hlačer in Andreja Čokl.

Bralna rubrika 7. stran nas bo s pripovedjo sogovornice Eme Karo odpeljala v svet gorske vertikale in neverjetnih dosežkov, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali slovenski alpinisti. Med njimi je eden najvidnejših Silvo Karo. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav, njegovo alpinistično pot so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Svoje podvige je opisal v avtobiografski pripovedi z naslovom Alpinist.

Brezkompromisnost v svetu navpičnice

Bralna rubrika 7. stran nas bo s pripovedjo sogovornice Eme Karo odpeljala v svet gorske vertikale in neverjetnih dosežkov, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali slovenski alpinisti. Med njimi je eden najvidnejših Silvo Karo. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav, njegovo alpinistično pot so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Svoje podvige je opisal v avtobiografski pripovedi z naslovom Alpinist.

V posthumno izdani avtobiografiji z naslovom Iz mojega življenja slovenski odvetnik, organizator, politik in publicist Henrik Tuma skozi svojo življenjsko pot pred nami zarisuje pestro politično, gospodarsko in vsakdanje življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne, ko se preselil v Ljubljano. To dokumentarno bogato delo – ki med drugim opisuje Tumovo vztrajanje pri uradovanju v slovenskem jeziku ter njegovo politično in gospodarsko organiziranje slovenskega prostora – je za rubriko 7. stran izbral predsednik platforme nevladnih organizacij Sloga Albin Keuc.Oddajo je pripravila Alja Zore.

Avtobiografija narodno zavednega intelektualca, ki razgrinja politično in socialno življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja

V posthumno izdani avtobiografiji z naslovom Iz mojega življenja slovenski odvetnik, organizator, politik, jezikoslovec in publicist Henrik Tuma skozi svojo življenjsko pot pred nami zarisuje pestro politično, gospodarsko in vsakdanje življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne, ko se preselil v Ljubljano. To dokumentarno bogato delo – ki med drugim opisuje Tumovo vztrajanje pri uradovanju v slovenskem jeziku ter njegovo politično in gospodarsko organiziranje slovenskega prostora – je za rubriko 7. stran izbral predsednik platforme nevladnih organizacij Sloga Albin Keuc.

»To je dober prikaz, kaj pomeni avtonomna drža javnega intelektualca, ki se ne ukloni kar tako. In mislim, da je v tem tudi veliko sporočilo za današnjo dobo. /…/ Seveda tukaj ne govorimo več samo o nekem majhnem regionalnem Goriškem, kjer so lomijo trije svetovi pred prvo svetovno vojno, ampak danes govorimo o tem, kako se mi kot prostor soočamo z globalnim. In ta avtobiografija, čeprav malo izven časa, nam sporoča, da se brez aktivnega državljanstva – brez odločitve o aktivnem delovanju posameznika, ki mu gre za skupno dobro – pravzaprav težko kaj doseže.«

Monika Jeglič dela v Knjižnici Bežigrad Mestne knjižnice Ljubljana, zato ji branje in listanje knjig tako v službenem kot prostem času ni tuje. Rada posega po mladinskih knjigah, romanih in po crossover literaturi, ki je namenjena tako mladostnikom kot odraslim bralcem, za predstavitev v današnji rubriki 7. stran pa je izbrala roman francoske pisateljice Maylis de Kerangala z naslovom Pokrpajmo žive. Roman odlikuje izbrušen in premišljen slog; pretežno deskriptiven in nesentimentalen, obenem pa razgiban in mojstrsko prilagojen vsakemu posameznemu liku. Več o knjigi pa v pogovoru Monike Jeglič s Tadejo Bizilj.

Izrazito aktualen roman, ki obravnava etične, filozofske in strokovne dileme, povezane z darovanjem organov

Monika Jeglič dela v Knjižnici Bežigrad Mestne knjižnice Ljubljana, zato ji branje in listanje knjig tako v službenem kot prostem času ni tuje. Rada posega po mladinskih knjigah, romanih in po crossover literaturi, ki je namenjena tako mladostnikom kot odraslim bralcem, za predstavitev v današnji rubriki 7. stran pa je izbrala roman francoske pisateljice Maylis de Kerangala z naslovom Pokrpajmo žive. Roman odlikuje izbrušen in premišljen slog; pretežno deskriptiven in nesentimentalen, obenem pa razgiban in mojstrsko prilagojen vsakemu posameznemu liku. Več o knjigi pa v pogovoru Monike Jeglič s Tadejo Bizilj.