7. stran

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Zbirka 22 družbenoaktualnih kratkih zgodb, ki bralca lahko zares zbudijo

Na 7. stran smo tokrat pokukali v zbirko kratkih zgodb Prebujanja, avtorja Sebastijana Preglja. Anja Grmovšek, ljubiteljska bralka in pesnica, jo je prebrala že vsaj štirikrat. Ob njej se namreč vsakič znova prebudi in z različnih zornih kotov premišljuje o lastnem odnosu do družbenoaktualnih problemov. Knjigo pa še posebej priporoča bralcem, ki jih navdušuje stvarna literatura in iščejo odgovore na številna življenjska vprašanja.

V Sedmi strani predstavljamo sedmi roman turške avtorice Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Zakaj tak naslov? Ker je zgodba literarnega dela zasnovana na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju in je torej napisano iz perspektive posthumne zavesti glavnega lika. Pred mikrofon je Darja Pograjc tokrat povabila kolegico oz. sodelavko z druge strani Kolodvorske ulice – novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.

Zgodba je zasnovana na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju

"Samo eden od njih je stopil korak naprej in si drznil vprašati - z glasom, ki ni bil glasnejši od šepeta: "A je ... a je živa?"

"Ne trapaj," je odvrnil vodja. "Mrtva kot pečena piška."

"Uboga ženska. Kdo pa je?"

Vodja je nagnil glavo in se zagledal v Leilo, kot da bi jo sploh prvič opazil. Premeril jo je s pogledom od zgoraj navzdol in čez obraz se mu je kot črnilo po papirju razlezel nasmešek. "A ne vidiš, ti butelj? Kurba je."

– Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu

Roman turške avtorice je prebrala Barbara Vidmajer, novinarka in strastna bralka, ki razkrije, da so posamezna poglavja naslovljena po minutah: "V prvi minuti slišimo o njenem rojstvu, nadaljuje se z drugo minuto in njenim odraščanjem itn. ... Vse do njenega pobega v mesto, kjer spozna pet nenavadnih prijateljev, izobčencev iz družbe. Ampak ona jih zna s svojo energijo tako dobro povezati, da tudi po njeni smrti še držijo skupaj in nato v drugem delu dobimo elemente Antigone, kajti najbolj si prizadevajo za to, da bi dostojno pokopali truplo prijateljice."

Naslovnica romana

V romanu Da capo poljskega avtorja Jerzyja Franczaka spoznamo travmo fanta, pozneje moškega z imenom Kamil, ki je živel z odtujenim, psihično in fizično nasilnim ter narcističnim očetom, pove vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si Ksenija Medved. Po njenem mnenju se moramo na glas pogovarjati tudi o knjigah, ki v nas prebudijo neprijetna čustva, kot so gnus, jeza in strah.

Zgodba o odraslem življenju s prtljago travmatičnih izkušenj

V romanu Da capo poljskega avtorja Jerzyja Franczaka spoznamo travmo fanta, pozneje moškega z imenom Kamil, ki je živel z odtujenim, psihično in fizično nasilnim ter narcističnim očetom, pove vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si Ksenija Medved. Po njenem mnenju se moramo na glas pogovarjati tudi o knjigah, ki v nas prebudijo neprijetna čustva, kot so gnus, jeza in strah.

"Knjiga nas prek čustev pripelje do razumske refleksije in aktivacije. Če se ne srečamo z drugačnostjo vsaj na takšen način, bomo težko zrastli."

Življenje nam ponuja najrazličnejše izzive in priložnosti, ki jih lahko obrnemo tako ali drugače. Nedvomno je bilo prav tako preteklo leto in naša današnja sogovornica Saša Gerčar je ena tistih, ki se je odločila za nekatere korenite spremembe. "Po prvi odločitvi so se tudi druga področja kar odprla," pravi. V pogovoru z Lucijo Fatur pripoveduje, kako je spoznala avtorico Bilko Baloh, in zakaj nam predstavlja prav njeno knjigo Post, seme zdravja.

Ko začutiš, da moraš v življenju nekaj spremeniti

Življenje nam ponuja najrazličnejše izzive in priložnosti, ki jih lahko obrnemo tako ali drugače. Nedvomno je bilo prav tako preteklo leto in naša današnja sogovornica Saša Gerčar je ena tistih, ki se je odločila za nekatere korenite spremembe. "Po prvi odločitvi so se tudi druga področja kar odprla," pravi. Pripoveduje, kako je spoznala avtorico Bilko Baloh, in zakaj nam predstavlja prav njeno knjigo Post, seme zdravja.

 

V knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, avtobiografiji, ki je izšla pred tremi leti, legendarni režiser in dramatik Dušan Jovanović med drugim piše o svojem otroštvu med drugo svetovno vojno v Srbiji in Makedoniji, pred bralkami in bralci niza najrazličnejše zabavne prigode in anekdote iz svojega precej boemskega življenja, pretanjeno tudi razmišlja o krvavi politiki in o presežni moči umetnosti, vmes pa izriše kopico nenavadno živih portretov ljudi, ki jih je na svoji razgibani življenjski poti srečal – od Radeta Šerbedžije do Svetlane Makarovič, od Štefke Drolc do Vitomila Zupana. In čeprav se Jovanović teh spominov ni odločil nanizati v pravilnem kronološkem oziroma vzročno-posledičnem zaporedju, spričo česar lahko o okoliščinah, ozadjih ali globljih razlogih, zakaj se mu je v življenju primerilo to ali ono, bralke in bralce včasih samo ugibamo, igralka in animatorka lutk Ana Ruter pravi, da zlepa ne bomo našli knjige, ki bi se brala tako gladko, ki bi se brala s tolikšnim užitkom. Ano Ruter je pred mikrofon 7. strani povabil Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva

Nekonvencionalna avtobiografija velikana slovenskega gledališča 20. stoletja

V knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, avtobiografiji, ki je izšla pred tremi leti, legendarni režiser in dramatik Dušan Jovanović med drugim piše o svojem otroštvu med drugo svetovno vojno v Srbiji in Makedoniji, pred bralkami in bralci niza najrazličnejše zabavne prigode in anekdote iz svojega precej boemskega življenja, pretanjeno tudi razmišlja o krvavi politiki in o presežni moči umetnosti, vmes pa izriše kopico nenavadno živih portretov ljudi, ki jih je na svoji razgibani življenjski poti srečal – od Radeta Šerbedžije do Svetlane Makarovič, od Štefke Drolc do Vitomila Zupana. In čeprav se Jovanović teh spominov ni odločil nanizati v pravilnem kronološkem oziroma vzročno-posledičnem zaporedju, spričo česar lahko o okoliščinah, ozadjih ali globljih razlogih, zakaj se mu je v življenju primerilo to ali ono, bralke in bralce včasih samo ugibamo, igralka in animatorka lutk Ana Ruter pravi, da zlepa ne bomo našli knjige, ki bi se brala tako gladko, ki bi se brala s tolikšnim užitkom.

Knjiga se v bistvu bere, kakor da bi sedel z Dušanom na kakšnem kavču, on pa bi ti pripovedoval anekdote iz svojega življenja. Čustveno te nenehno premetava - od travmatičnih zgodb iz otroštva do zabavnih dogodivščin iz odrasle dobe. In ves čas, ko bereš, si misliš: »Še bi, še bi.«

»Zvok potuje hitreje, telo se počasneje premika, manj občutka težnosti je, ni zraka, prostor se krivi, barve se prelivajo drugače«. Tako prostor, kamor se podajamo v rubriki 7. stran, opiše žonglerka in cirkuška pedagoginja Eva Zibler, ki je za tokratno epizodo izbrala knjigo z naslovom Svet tišine, v kateri pionirja potapljanja Jacques Yves Cousteau in Frédéric Dumas opisujeta svoje doživljanje ob odkrivanju do tedaj neznanih predelov podvodnega sveta. O slikovitih opisih doživetij, navdušenja in razmislekov podvodnih raziskovalcev, ki so ravno v času druge svetovne vojne prvi preizkusili prenosno potapljaško opremo, ki omogoča dihanje pod vodo, se je z Evo Zibler pogovarjala Alja Zore.

Slikoviti opisi doživetij in razmislekov pionirjev podvodnega raziskovanja

V Svetu tišine oče podvodnega raziskovanja Jacques Ives Cousteau in njegov sodelavec Frédéric Dumas opisujeta svoja doživetja ob preizkušanju akvalunge, prenosne potapljaške opreme, ki omogoča dihanje pod vodo in s pomočjo katere se je skupina francoskih raziskovalcev med drugo svetovno vojno prvič za daljši čas potopila v morje, tam povsem prosto plavala in raziskala do tedaj neznane predele podvodnega sveta. Za rubriko 7. stran je knjigo, ki je ob svojem izidu v 50-ih letih preteklega stoletja postala prava mednarodna uspešnica, izbrala žonglerka in cirkuška pedagoginja Eva Zibler.

Ti raziskovalci so še imeli zavest nekoga, ki vstopa nekam drugam, kjer mu morda ni namenjeno biti, ampak mu je to z iznajdljivostjo in preiskušanjem vseeno uspelo. Še vedno so imeli neko refleksijo veličine narave, nek dvom in strah ob tem, kar počnejo. Zanimivo se mi je bilo vrniti k razmišljanjem, ki so se ljudem porajala med tem, ko so nekaj velikega odkrivali.

Lavra Tinta je navdušenka nad branjem, rada bere in knjige, ki jo prepričajo, z veseljem priporoča tudi drugim. Kot mladinska knjižničarka v Knjižnici Bežigrad, Mestni knjižnici Ljubljana, rada išče nove možnosti prenašanja ljubezni do branja in knjige. Izbor knjige za tokratno rubriko 7. stran ni bil lahek, saj se na njeni nočni omarici najdejo knjige z najrazličnejšo tematiko. Odločila se je za knjigo z naslovom Človek gora, stripovsko slikanico klasičnega formata in dolžine, ki jo je napisala Séverine Gauthier, ilustrirala Amélie Fléchais in je med drugim prejela tudi priznanje Zlata hruška za kakovostno mladinsko knjigo, ki ga podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana. O knjigi se je Lavro Tinta pogovarjala Tadeja Bizilj.

Stripovska slikanica klasičnega formata in dolžine izjemno pretanjeno hkrati pripoveduje dve zgodbi; zgodbo odhajanja in zgodbo odraščanja.

Lavra Tinta je navdušenka nad branjem, rada bere in knjige, ki jo prepričajo, z veseljem priporoča tudi drugim. Kot mladinska knjižničarka v Knjižnici Bežigrad, Mestni knjižnici Ljubljana, rada išče nove možnosti prenašanja ljubezni do branja in knjige. Izbor knjige za tokratno rubriko 7. stran ni bil lahek, saj se na njeni nočni omarici najdejo knjige z najrazličnejšo tematiko. Odločila se je za knjigo z naslovom Človek gora, stripovsko slikanico klasičnega formata in dolžine, ki jo je napisala Séverine Gauthier, ilustrirala Amélie Fléchais  in je med drugim prejela tudi priznanje Zlata hruška za kakovostno mladinsko knjigo, ki ga podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana. O knjigi se je Lavro Tinta pogovarjala Tadeja Bizilj.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Izjemna zgodba o drugačnosti in odraščanju, ki je mnogo bolj realistična od večine.

V današnji bralno navdihujoči rubriki bomo spoznali roman o odraščanju v majhnem kraju na severu Francije. V tem okolju ima Eddy opraviti s svojo drugačnostjo in drugi imajo opraviti z njim. Opraviti z Eddyjem je pretresljivo, mojstrsko napisano delo, o katerem se je Bojan Leskovec pogovarjal z ljubiteljico angažiranega branja Katjo Šifkovič.

Édouard Louis je do zdaj napisal štiri romane, poznavalci pravijo, da avtor iz dela v delo raste in zori. No, že njegov prvenec Opraviti z Eddyjem je postal globalna uspešnica, saj je preveden v več kot 30 jezikov.

 

Esej o slepoti je družbenokritični in eksistencialistični roman, ki ga je napisal portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost José Saramago. Prebrala ga je Monika Manfreda, mag. kemije in ljubiteljica knjig, ki razmišljanja o prebranih delih zapisuje tudi na svojem knjižnem blogu in Instagramu Vonj po knjigah.

Družbenokritični roman o moralnem padcu človeštva, ki ga povzroči epidemija slepote

"Takrat pa si je on na vso moč zaželel videti ženo, ki mu je klečala ob nogah, tam, kjer je vedel, da je, in potem je, že z gotovostjo, da je ne bo videl, odprl oči, Končno si se zbudil, zaspanec moj, je rekla ona smeje. Nastala je tišina in on je odvrnil, Slep sem, ne vidim te." – José Saramago: Esej o slepoti

Esej o slepoti je družbenokritični in eksistencialistični roman, ki ga je napisal portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost José Saramago. Prebrala ga je Monika Manfreda, mag. kemije in ljubiteljica knjig, ki razmišljanja o prebranih delih zapisuje tudi na svojem knjižnem blogu in Instagramu Vonj po knjigah.

"Avtor se v knjigi osredotoči na neki mikropogled na epidemijo slepote. Vseskozi namreč spremljamo začetno skupino slepcev. Se pravi, prvega slepca, ki je oslepel med vožnjo avtomobila, njegovo ženo, očesnega zdravnika, ki ga pozneje obišče, nekaj pacientov, ki so bili takrat v čakalnici, in še nekaj drugih ljudi, ki so sestavljali to začetno skupino v eni sobi v umobolnici."

Čeprav je avtor José Saramago roman napisal v devetdesetih letih, se zdi, kot da ga je napisal v zadnjem letu, v času pandemije. Le da povzročitelj kaosa v njegovi zgodbi ni koronavirus, ampak virus slepote.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Srčen mladinski roman za vse generacije, poln duhovitih domislic, bralca nevsiljivo popelje do razmisleka o pomembnosti sožitja med ljudmi kljub raznolikosti.

Rdeči hrast šteje že 216 krogov letnic, je tihi opazovalec sveta, lahko bi povedal nešteto osupljivih zgodb. Ljudje mu pravijo Drevo želja. Zato, ker je davno nekoč osirotela irska mladenka nanj privezala košček blaga z željo, da bi imela nekoga, ki bi ga lahko ljubila in bi ljubil njo. Uresničilo se je, in od tedaj imajo ljudje navado, da ga enkrat na leto ovesijo s svojimi željami. A idilično ravnovesje med častitljivim drevesom in njegovo okolico je povsem nepričakovano postavljeno na preizkušnjo. Bodo modrost, strpnost, sožitje in veselje do življenja premagali zlovešče namene in slaba hotenja? Učiteljica in ljubiteljica branja Nina Jelen

Drevo želja te pripravi, da razmišljaš o predsodkih, o sprejemanju, o sožitju med bitji in ljudimi kljub temu, da smo si različni.