
Sign up to save your podcasts
Or


Roman o nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, ki se sprevrže v "eno najsrhljivejših izkušenj"
Roman Val ameriškega avtorja Todda Strasserja štejemo v crossover kategorijo, kar pomeni, da je primeren tako za mlade kot starejše bralce. Izšel je leta 1984, govori pa o resničnem dogodku iz konca šestdesetih let. Gre za zgodbo o psihologiji množice in nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, da bi ponazoril logiko in način delovanja totalitarističnih družbenih sistemov.
Vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si, Ksenija Medved pravi, da je vedno znova fascinantno, kako se fašizem zgodi pod znamko skupnosti, kjer naj bi bili vsi enaki, enotni.
"Pisatelj je res dobro prikazal, kako takšen poskus deluje na posameznika, kako hitro se razširi strah in zakaj so ljudje tiho. Zaključek vas bo pustil odprtih ust."
Mnogi kritiki in bralci so si enotni, da je roman Cigan, ampak najlepši mojstrski literarni dosežek.
Prvo letošnjo nedeljo, pred tednom dni, smo bralni navdih poiskali v soseščini pri italijanski avtorici Eleni Ferrante, in tudi današnji avtor je naš sosed, eden najbolj prodornih hrvaških pisateljev tega časa Kristian Novak. Že naslov njegovega romana iz leta 2016 »Cigan, ampak najlepši« ima velik potencial, vsebina med platnicami popolnoma izpolni pričakovanja. Napet kriminalni roman začinjen s prepovedano ljubeznijo je površinska ocena Novakovega dela. Ampak štiri vzporedne zgodbe so precej več, saj načenjajo vprašanja sodobnega begunstva, izključevanja, težavnega sprejemanja drugačnosti. Ljudje z obrobja sestavljajo galerijo likov, ki temeljijo na strahovih današnjega časa. Da je roman »Cigan, ampak najlepši« prava bralska poslastica je prepričan tudi Jernej Dirnbek, pronicljivi glasbenik iz zasedbe MI2.
Antiljubezenski roman, ki poda temeljit, globok in neolepšan vpogled v partnerski razhod
Mateja Arnež je 29-letna diplomirana slovenistka in komparativistka, ki je po duši strastna bralka dobrih knjig, zato se je kar težko odločila, katero bo predstavila. Roman Dnevi zavrženosti avtorice Elene Ferrante je izbrala predvsem zato, ker se odlično sklada s trenutnimi okoliščinami, v katerih živimo.
Bralka roman opredeljuje kot antiljubezensko zgodbo o partnerskem razhodu. 38-letno Olgo pri kosilu namreč zapusti njen dolgoletni mož.
"Gre za zelo klišejsko temo, pri kateri bi morda pričakovali veliko solz in žalosti. V Dnevih zavrženosti pa je drugače to, da se pri Olgi kažeta predvsem bes in jeza. Po razhodu se čisto sesuje, da se lahko ponovno sestavi. Sprašuje se o razmerju, odnosu do partnerja, postane zelo maščevalna, njen jezik pa zelo nizkoten. Zanemari svoje otroke in psa, šele potem lahko stopi iz tega začaranega kroga."
Roman je sicer precej naporno branje, saj je bralec ujet v razmišljanje glavnega ženskega lika ter to stisko zelo močno doživlja in čuti. Čeprav mu ni vedno prijetno, pa je nagrajen z mojstrsko zgodbo, zagotavlja Mateja Arnež.
Psiholog v koncentracijskem taborišču išče smisel življenja
Med platnicami knjige Kljub vsemu reci življenju DA najdemo doživljanje taboriščnega življenja skozi oči psihologa. Avtor je Viktor E. Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, ki je bil med drugo svetovno vojno interniran v Auschwitzu in nekaterih manjših taboriščih. Svoje znanje je uporabil za pomoč sojetnikom, hkrati pa je v tem času razvil zametke logoterapije, avtor katere je in jo imajo za tretjo dunajsko šolo psihoterapije. Kljub vsemu reci življenju DA je mešanica spominov in strokovne literature, pravi učiteljica otrok s posebnimi potrebami in knjižna blogerka Ajda Lalič. V knjigi je našla številne vzporednice s časom, v katerem živimo:
"Knjigo sem brala med prvim valom koronavirusa. Ne glede na to, da ne moremo primerjati vojnih grozot s stanjem zdaj, se mi je zdelo povezano. Takrat res niso vedeli, koliko časa bo vse trajalo. Tako kot mi ne vemo. Jaz sem imela na neki točki določena pričakovanja, da bomo šli v šolo takrat in takrat. In ko se to ne uresniči, si razočaran čisto na svoj način. Enako je bilo med taboriščniki. Nekateri so bili trdno prepričani, da bo do božiča vsega konec. Ko se to ni zgodilo, so ljudje umrli. En kup smrti je bilo med božičem in novim letom. Ker ko um obupa, obupa tudi telo. To je dobra knjiga za to obdobje, da nas malo opomni, kakšne cilj si postavljati."
Duhovita kriminalka slovenskega avtorja ( ponovitev)
Kako izberete knjigo? Ste za kriminalko? Naša tokratna sogovornica, gospa Elena Skok, nam predlaga zgodbo, s katero si bomo malce popestrili poletne dneve. Za morda malce nenavadnim naslovom "V vodi mrtve Savke" avtorja Janka Valjavca se skriva duhovita kriminalka z nepredvidljivimi obrati, s katerimi se spopada eden prvih osumljencev, računalniški inženir v tovarni embalaže.
Klasika bolgarske književnosti
Balada za Georga Henycha je roman o revščini, ki je v resnici bogastvo, ter o srečanju glasbene in besedne umetnosti. Od izdaje te klasike bolgarske književnosti je minilo že več kot 30 let, prevod v slovenščino je star šele dobro leto. Damjan Šeruga, grafični oblikovalec iz Novega mesta, pravi, da ga je prevzela sama zgodba, med drugim odnos med dečkom in ostarelim mojstrom ter njegovo vneto in skrbno izdelovanje zadnje violine.
"Glavno sporočilo romana je po mojem mnenju stavek, ki ga mojster Henych izreče dečkovemu očetu: "Ti bogat s trobento. Brez nje čisto reven." Kar sporoča, da revščina ne pomeni le materialne dimenzije, ampak tudi duhovno, ki jo včasih spregledamo."
Pogled v svet poklicnega kolesarstva skozi oči partnerke najboljšega kolesarja na svetu Primoža Rogliča (ponovitev)
Knjižni prvenec Lore Klinc Kilometer nič, ki ga boste spoznali v rubriki 7. stran, je začel nastajati na predlanski Vuelti, kolesarski dirki po Španiji. To je Lora Klinc - skupaj z domačimi in takrat dvomesečnim sinom Levom - v živo spremljala od devete etape do končne zmage njenega partnerja, slovenskega kolesarskega asa Primoža Rogliča. O navijaški izkušnji in pogledu na kolesarstvo, ki jo bralcu približa knjiga Kilometer nič, smo govorili s Franjo Žišt.
Človeka nikoli zares ne razumeš, dokler ne pogledaš z njegovega zornega kota, dokler mu ne zlezeš pod kožo in gledaš skozi njegove oči.
Delo pisateljice Harper Lee z naslovom Če ubiješ oponašalca iz leta 1960 je postalo kultna ameriška in svetovna uspešnica. Gre za družbeno problemski roman, ki v ospredje postavlja mnoga univerzalna bivanjska vprašanja, od rasne nestrpnosti in razredne diskriminacije do revščine. Zgodba je kljub temu, da je od njenega izida minilo že 60 let, aktualna še danes, saj demokratični sistemi še zdaleč niso popolni. Anja Hodžić je knjigo prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Čutna zgodba o uničujočih strasteh na 96 straneh
Neznankino pismo je knjiga, ki jo je Majda Grizold prebrala že trikrat. Avstrijski pisatelj Stefan Zweig ubeseduje zgodbo o ljubezni ženske, ki se strastno zaljubi v 12 let starejšega moškega. Bralka jo priporoča vsem, ki se sprašujejo o moči ljubezni in smislu življenja.
"Ta knjiga je dar življenja." Knjiga razmišljanj, ki so jih zapisali Manca Košir, Ksenija Malia Leban, Janko Bohak, Urška Lunder, Karel Gržan, Jasna Stošić, Ana Drevenšek in Tina K. Mazi
Današnji dan je priložnost za umiritev in razmišljanje. Razmišljanje tudi o tem, kako osmišljamo svoje življenje, kaj nam življenje ponuja in kako plujemo skozi tokove. Danes se bomo bolj kot kdajkoli spominjali tudi preteklosti, ljudi in dogodkov, ki so to našo preteklost zaznamovali. "Darovi minevanja" je Manca Košir naslovila knjigo, v kateri objavlja svoja in razmišljanja sedmih drugih avtorjev v obliki pisem. "Ta knjiga je dar življenja," pravi gospa Breda Brezovar Goljar, podpredsednica Društva onkoloških bolnikov in vodja tamkajšnjega Kluba ljubiteljev knjige, ko razmišlja, kako nas nagovarja današnji dan.
From the publisher's feed

10 Listeners

2 Listeners

9 Listeners

5 Listeners

3 Listeners

0 Listeners

1 Listeners

7 Listeners

0 Listeners

2 Listeners

3 Listeners

0 Listeners