7. stran

Tako kot se ob koncih tedna za večino vsaj nekoliko ustavi vsakodnevno hitenje, se svet zdaj vsaj delno ustavlja tudi zaradi epidemije. Bi pa morali tudi sicer, v običajnih razmerah, začeti živeti bolj počasi in bolj kakovostno. Manj hitenja ljudem priporoča tudi knjiga Hvalnica počasnosti avtorja Carla Honoréja, ki je prevedena v več kot 30 jezikov dala velik zagon novim gibanjem za počasnejši in kvalitetnejši način življenja. V časopisu The Financial Times so celo zapisali, da je Hvalnica počasnosti "za Počasno gibanje to, kar je Marxov Kapital za komunizem." Nasvete iz mednarodne uspešnice je za svoje vodilo vzela tudi Kristina Galun, univ. dipl. organizatorka dela, ki dela kot bibliotekarka v Knjižnici Domžale.

"Biblija svetovnega gibanja počasnosti" vse bolj aktualna (ponovitev)

Tako kot se ob koncih tedna za večino vsaj nekoliko ustavi vsakodnevno hitenje, se svet zdaj vsaj delno ustavlja tudi zaradi epidemije. Bi pa morali tudi sicer, v običajnih razmerah, začeti živeti počasneje in kakovostneje. Manj hitenja ljudem priporoča tudi knjiga Hvalnica počasnosti avtorja Carla Honoréja, ki je prevedena v več kot 30 jezikov dala velik zagon novim gibanjem za počasnejši in kakovostnejši način življenja. V časopisu The Financial Times so celo zapisali, da je Hvalnica počasnosti "za počasno gibanje to, kar je Marxov Kapital za komunizem". Nasvete iz mednarodne uspešnice je za svoje vodilo vzela tudi Kristina Galun, univ. dipl. organizatorka dela, zaposlena v Knjižnici Domžale.

"Avtor je med čakanjem na letališču prebral članek o tem, kako so klasične pravljice preoblikovali v enominutne zgodbe na zgoščenkah. Sprva se mu je to zdela dobra zamisel, saj je imel tudi sam sina, ki ga je vsak večer v nedogled prosil, naj mu bere pravljice. A je hitro spoznal, da gre na ta način svet v neke čudne tirnice ..."

In tako je začela nastajati Hvalnica počasnosti. Knjiga je hitro postala biblija gibanja počasnosti, je odziv na vsesplošno hitenje. Ljudje smo namreč ves čas pod pritiskom, da moramo vse opraviti čim hitreje. A hitrost ni vedno najboljša.

"Težava je, da nas je ta obsedenost napraviti čim več v čim krajšem času nekoliko iztirila ... Treba je poiskati neko ravnovesje, sicer je lahko hitenje enosmerna vozovnica do izgorelosti."

Prav izgorelost ali bolezen mora marsikoga ustaviti, čeprav nam je vse jasno, pravi Kristina Galun. Zato je Hvalnica počasnosti nekakšno povabilo k razmisleku in tudi h konkretnim korakom za umiritev naših življenj. Sistem je težko spremeniti, zato moramo začeti na osebni ravni.

"Najprej pri sebi, doma, v družinah, v odnosih s prijatelji ... Izklopimo telefon, mejle pogledamo dvakrat dnevno, ne da ves čas nekaj cinglja ... Pozabili smo se usesti in le obsedeti, gledati v daljavo, ne da bi kar koli počeli."

In še en dober nasvet: prav branje je eden od načinov, da se umirimo in upočasnimo tempo življenja. Za knjigo si je namreč treba vzeti čas in se osredotočiti na zapisano, še doda Kristina Galun.

Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982), nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. O knjigi bo spregovoril gost tokratne oddaje 7. stran Mark Užmah.

“To je zgodba o izgubljenem raju; ljudje želijo pogosto ostati otroci.”

Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982) nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. Glavni lik romana je desetletni deček Gabriel, ki kljub ločitvi staršev živi precej običajno in lagodno življenje višjega srednjega sloja v Burundiju. Opisuje druženja s prijatelji, otroško radost in norčije, ki jih uganjajo. Potem pa v njegovo življenje usodno zareže državljanska vojna. Čeprav velik del knjige opisuje otroštvo protagonista dečka Gabriela in njegovo življenje pred vojno, nam zgodba prinaša tudi vpogled v zgodovinska dejstva takratnega političnega dogajanja in posledice, ki so jih prinesli spori, pozneje pa vojna in genocid, razlaga Mark Užmah, študent pedagogike, ki je knjigo v roke vzel po naključju.

V oči mi je padel citat iz knjige, ki gre takole: »Že leta živim v deželi, kjer ni vojne, v kateri ima vsako mesto toliko knjižnic, da jih nihče več ne opazi«

Kot še pove Mark Užmah, ki v svoji magistrski nalogi raziskuje branje kot vrednoto samo na sebi, je ena izmed tematik knjige tudi vloga knjižnic in branja. Glavni junak zgodbe deček Gabriel namreč na začetku vojne veliko časa preživlja pri ostareli sosedi, ki ima veliko knjižnico in ki ga popelje v svet knjig.

Mislim, da je to v bistvu neka strategija kako preživeti težje čase, da je umetnost, h kateri se v resnici zatekamo takrat, ko nam je težko, način, ne nujno, da nam je potem lažje, temveč način, da ozavestimo svoja čustva in jih znamo artikulirat.

Z romanom Mala dežela si je avtor Gael Faye prislužil vrsto nominacij in osvojil najuglednejšo francosko literarno nagrado Goncourt za najboljši literarni prvenec.

Beckomberga je ime psihiatrične bolnišnice v okolici Stockholma, kjer se zdravi oče glavne pripovedovalke Jackie. To je roman, ki ponuja veliko možnosti za razmišljanje, tudi o samem sebi, pravi profesorica slovenščine in avtorica spletne strani Gospodična knjiga Nina Prešern.

Roman o usodah v nekoč največji in najprestižnejših psihiatrični bolnišnici v Evropi

Najboljši švedski roman desetletja Beckomberga s podnaslovom Oda moji družini avtorice Sare Stridsberg so kritiki označili za Čarobno goro našega časa, doslej je bil preveden v skoraj trideset jezikov. Prvoosebna pripovedovalka je Jackie, ki v psihiatrični bolnišnici Beckomberga, nekoč eni največjih in najprestižnejših psihiatričnih bolnišnic v Evropi, obiskuje svojega očeta - prijetnega, duhovitega in priljubljenega Jimmija, ki pa se je že večkrat poskušal ubiti. Nina Prešern, profesorica slovenščine in avtorica spletne strani gospodicnaknjiga.si je roman prvič prebrala pred nekaj meseci.

"Jackie predvsem zanima očetova žalost. Zdi se, da jo je že kot otrok čutila in zelo razumela. Ob tem pa se sprašuje, ali bodo te težave doletele tudi njo." 

Zgodb v romanu, ki je bil doslej preveden že v skoraj trideset jezikov, je več. Tukaj je mozaik usod tudi drugih psihiatričnih bolnikov in celo zdravstvenega osebja.

"V knjigi se briše meja med tem, kdo je zdaj tu nor. Kdo je zdaj tisti, ki je pacient, kdo je zdravnik? Te zabrisane meje kažejo, da takšen svet pač je." 

Stoner je naslov knjige, ki je tokrat našla mesto v oddaji Sedma stran. Če se sprašujete, zakaj naslova niso prevedli v slovenščino, razložimo, da gre za priimek glavnega lika tega univerzitetnega romana Williama Stonerja. Avtor knjige je John Williams, o knjigi pripoveduje bralka Sandra Dobnikar, odlomek je prebrala Mateja Perpar, oddajo pa je pripravila Darja Pograjc.

V današnjih knjižnih minutah vam iz pretekle sezone oddaj še enkrat ponujamo v poslušanje pogled na ameriško literarno klasiko.

Stoner je roman, ki je izšel že leta 1965, a je takrat v ameriški javnosti ostal neopažen. Ko so roman prevedli v francoščino, pa se je kot blisk razširil po Evropi, kjer smo ga sprejeli odprtih rok. Prebrala ga je Sandra Dobnikar, ki vodi spletni bralni klub Mi beremo in ustvarja knjižne vsebine na Instagramu, kjer jo najdete, če v iskalnik vtipkate Do zadnje strani.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Kako se pet ljudi odzove, ko za dva dni in pol nenačrtovano obtičijo v dvigalu?

V tokratni 7. strani beremo roman Toma Podstenška z naslovom Dvigalo. Zelo je pritegnil bralko Sonjo Pirman, ki že 15 let vodi literarne večere v Mestni knjižnici Ljubljana.

Roman pripoveduje o tem, kaj se zgodi, ko pet posameznikov za dva dni in pol nepričakovano obtiči v dvigalu. Bralke ni očaral samo s temo medsebojnih odnosov, temveč tudi s poetičnim slogom in podrobnimi opisi.

"Ta knjiga naslavlja vse, ki imajo radi nekaj novega, nekaj drugačnega, nevsakdanjega. Tukaj ne boste našli ljubezenskih zgodb, to ne bo napet triler, temveč en tak svoj žanr, nekaj posebnega."

Sonja Pirman sicer največkrat posega po kriminalkah in psiholoških trilerjih. In kakšna bralka je?

"Odvisno od trenutka, kar intenzivna, ampak ne prehitra. Branje me pomirja in nahrani, moja duša se umiri, da sem lahko potem bolj prisotna pri vseh zadevah. Ko dobim dozo pol ure sem prenovljena in zaradi tega sem boljši človek."

Nekoliko boljša oseba je tudi zaradi izbranega romana Toma Podstenška, Dvigalo. Močno ga priporoča.

"To je knjiga, ki te vsrka. Ne odložiš je. In to je umetnost, ki je ne premore veliko knjig. Pritegne te, kljub temu da v njej ni kakšnih posebnih nenadnih preobratov in nobene posebnosti – samo medsebojni odnosi, ti pa so večna uganka."

"Tam,kjer pojejo raki" je kriminalka na eni in poetični roman na drugi strani. Zgodba nas bo spomnila na to, kako pomembno je naše otroštvo, hkrati pa do konca skriva odgovor o najdenem truplu.

Kriminalka, ki je poetični roman

Kot lahko preberemo na naslovnici knjige, se pod naslovom "Tam, kjer pojejo raki" skriva poetični roman o hrepenenju po dotiku in človeški bližini. "Knjiga poje o naravi," pravi naša današnja sogovornica, pa vendar - gre za kriminalko. Čisto pravo kriminalko ameriške avtorice Delie Owens, kjer do zadnjega ne poznamo razpleta. V pogovoru z Lucijo Fatur jo predstavlja podpredsednica Društva onkoloških bolnikov in vodja tamkajšnjega Kluba ljubiteljev knjige, gospa Breda Brezovar Goljar.

 

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Kolumne, ki se berejo od postaje do postaje

V današnji bralno navdihujoči rubriki 7. stran se bomo potopili med platnice zbirke skoraj 50-tih esejev priznanega jezikoslovca Kozme Ahačiča. V izbranih kolumnah se prepleta marsikaj: jezikoslovje, znanost, retorika, politika, glasba, razne tehnologije… in tudi parfumi. Zaokrožene celote, vsaka s svojo specifično vsebino in ključnim vprašanjem. Med letošnjimi poletnimi počitnicami si je Kozmologijo kot osrednji bralni cilj postavil tudi Mario Sambolec. Snidenje z omenjeno knjigo, pravi, je bilo izjemno pozitivno, in še zdaj v svojem telefonu s seboj nosi številne citate iz knjige in jih deli s prijatelji.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Ponovitev epizode o romanu, ki pripoveduje o popotnicah po notranjih ali zunanjih evropskih zemljevidih

Knjižno navdihujoča rubrika 7. stran se je odpravila na dvomesečni poletni oddih. A ker je v preteklih 10 mesecih zbrala za zvrhan pehar bralnih izkušenj ljubiteljev knjig različnih generacij, smo pripravili poletni izbor sedme strani. Najprej izvrsten primerek domačega leposlovja. Maja Gal Štromar je vsestranska umetnica: igralka, pesnica in pisateljica, prevajalka, profesorica retorike, ter tudi diplomantka Mednarodne šole za gledališče Jacquesa Lecoqa v Parizu. In kot sama pravi: »Beseda je rdeča nit mojega ustvarjanja. Le v različnih agregatnih stanjih je.«

Njen roman »Ženska drugje« pripoveduje  o treh zelo različnih ženskah: vse tri so tudi popotnice po notranjih ali zunanjih evropskih zemljevidih v iskanju razrešitve osebnih težav. Roman ima razvejeno metaforiko, barvit, mestoma sočen jezik, posebnost pripovedi pa so kulinarični vložki. Med knjižne platnice vas vabi Maja Moll.

Če še niste slišali za kakapa, aj-aja ali komodskega zmaja, pa bi radi vedeli o čem govorimo, prisluhnite današnji oddaji Sedma stran. Če omenjene živalske vrste poznate, pa je gotovost, da ste že brali knjgo Douglasa Adamsa z naslovom Zadnja priložnost, precej velika. Sedmo stran o tem napetem, duhovitem in poučnem potopisu je pripravila Darja Pograjc.

Napet, zabaven in poučen potopis

"Komodski kuščarji so tudi veliki. Zelo veliki. Ta trenutek na Komodu živi eden, ki je dolg dobre štiri metre, visok pa skoraj enega, kar je za naše predstave vse prej kot primerna velikost za kuščarja, še zlasti če je človekojed in če nameravaš oditi na njegov otok in si ga deliti z njim." – Douglas Adams in Mark Carwardine: Zadnja priložnost

Najbolj znano delo angleškega avtorja Douglasa Adamsa je gotovo Štoparski vodnik po galaksiji. Tudi naša sogovornica in bralka Jelena Cvetković – po izobrazbi biologinja, sicer pa knjižničarka – se je z njim srečala na ta način:

"Sem pričakovala podoben stil pisanja. Sem pa tudi upala, da se ne bo "vrgel" v fantastiko, ampak bolj v znanost, in se k sreči tudi je.

"Ja, to je tako ... pač en nor biolog zvleče na potovanje po svetu še bolj norega pisatelja, ki na svoj način doživlja vse te prigode in jih opiše spet na svoj humoren način, ki ima hkrati tudi resno noto. Na trenutke tudi zelo žalostno. V središču so ogrožene živalske vrste, izginjanje njihovega življenjskega prostora in uničevanje narave po svetu."

Portugalski pisatelj, nobelovec José Saramago, je najbolj prepoznaven po kultnem romanu Esej o slepoti. Roman Leto smrti Ricarda Reisa pa je že šesta njegova knjiga, ki je dočakala tudi slovenski prevod. Glavni junak je Ricardo Reis, zdravnik, ki se iz Brazilije v rodno Portugalsko vrne v burnih 30. letih prejšnjega stoletja, v času diktatur in totalitarizmov. V svojem značilnem slogu z dolgimi povedmi skoraj brez ločil je to obdobje Saramago opisal že leta 1984 in z njim navdušil tudi doktorsko študentko slovenistike Barbaro Kopač.

"Veliki portugalski roman" o bistvu življenja, smislu vsega in s širšim družbenim komentarjem

Portugalski pisatelj, nobelovec José Saramago, je najbolj prepoznaven po kultnem romanu Esej o slepoti. Roman Leto smrti Ricarda Reisa pa je že šesta njegova knjiga, ki je dočakala tudi slovenski prevod. Glavni junak je Ricardo Reis, zdravnik, ki se iz Brazilije v rodno Portugalsko vrne v burnih 30. letih prejšnjega stoletja, v času diktatur in totalitarizmov. V svojem značilnem slogu z dolgimi povedmi skoraj brez ločil je to obdobje Saramago opisal že leta 1984 in z njim navdušil tudi doktorsko študentko slovenistike Barbaro Kopač.

"Saramagov edinstveni slog me vedno prepriča. Njegova dela spremljam že vrsto let, vse odkar je profesorica slovenščine v gimnaziji omenila, da je njegov pripovedni slog tako edinstven, tako poseben, da ga morda resnično razume le osem ljudi na celem svetu."

Ker gre pri Saramagu za slogovno zahtevnejša besedila, bo delo verjetno najprej pritegnilo bralce, ki želijo od branja več kot le sprostitev in odklop, dodaja Barbara Kopač.

"Če iščete lahkotno počitniško branje, se Saramagovih mojstrovin lotite šele, ko se jim boste lahko popolnoma posvetili s srcem, dušo in umom. Le tako lahko odnesete največ. In po mojem mnenju so ta dela tega vsekakor vredna."