7. stran

Roman Cona sodobnega francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo Cone, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt Jernej Šipoš, gost tokratne 7. strani, je povedal, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

foto: Goran Dekleva

Roman, ki za zgodbo, ki jo pripoveduje na več kot 500 straneh, potrebuje en sam, dolg, dolg stavek

Roman Cona sodobnega francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo Cone, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt Jernej Šipoš pravi, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog.

Knjiga je napisana tako rekoč v enem samem stavku. In to na več kot 500 straneh. To je tudi bil, moram priznati, razlog, zaradi katerega sem se lotil branja Cone s previdnostjo. A mojemu začetnemu dvomu navkljub se je pokazalo, da je blazno dinamična, zelo ritmična, zelo dobro se bere.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Roman, ki je neprizanesljivo krut in hkrati groteskno zabaven

V današnji bralno navdihujoči rubriki bomo spoznali roman o stiskah in preizpraševanju milenjske generacije. Dino Pešut je eden najbolj prodornih avtorjev mlajše generacije pisateljev na Hrvaškem, njegov drugi roman nosi naslov Tatin sin. V hrvaškem izvirniku ga je pred kratkim prebrala ljubiteljica angažiranega branja Katja Šifkovič.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Iskanje prostora med pričakovanji družbe in svobodno izbiro

Roman Materinstvo kanadske avtorice Sheile Heti je Evo Ule, študentko Slovenistike in Primerjalne književnosti, pritegnil zaradi naslovnice, naslova in tudi vsebine. Je ena izmed knjig njenega poletnega branja, ki ji je s svojo problematiko najdlje ostala v spominu in spodbudila številne pogovore v njenem zasebnem življenju. Roman namreč odpira pomembna vprašanja o materinstvu, vlogi ženske in umetnice.

Ita Osredkar, študentka anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam danes predstavlja roman za vse ljubitelje branja v angleščini in sicer Second Place avtorice Rachel Cusk. Ta kanadska pisateljica živi in dela v Veliki Britaniji. Ita Osredkar je roman predstavila Luciji Fatur.

Zgodba o odnosih za vse, ki radi berete v angleškem jeziku

Ita Osredkar, študentka anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam danes predstavlja roman za vse ljubitelje branja v angleščini in sicer Second Place avtorice Rachel Cusk. Ta kanadska pisateljica živi in dela v Veliki Britaniji.

 

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Življenjska zgodba nadarjene mlade atletinje, ki je bila pripravljena žrtvovati vse, tudi življenje.

Evropskemu tednu športa, ki poteka od 23. do 30. septembra, so se z izborom literature na temo športa in gibanja pridružili tudi v Pionirski – centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo Ljubljana. S spodbujanjem branja izbrane literature se vsi skupaj vključujemo v Nacionalni mesec skupnega branja 2021 in nacionalni projekt #športajmoinberimo (nosilka projekta je Mariborska knjižnica). Saj, kot pravi sogovornica v današnji 7. strani magistrica Darja Lavrenčič Vrabec iz Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Pionirska, še vedno velja slediti antičnemu načelu "zdrav duh v zdravem telesu".

Predstavila bo tretji roman italijanskega novinarja in pisatelja Giuseppa Catozzelle z naslovom Nikoli ne reci, da te je strah, ki je nastal po resničnih dogodkih in je romansirana biografija somalske atletinje Samie Yusuf Omar, ki je trenirala v revščini in sredi državljanske vojne, da je lahko v teku na 200 m predstavljala svojo domovino na olimpijskih igrah v Pekingu. Hkrati je to pretresljiva zgodba o številnih beguncih, njihovih težavah in bolečinah. Žalostna usoda mlade atletinje je predstavljena tudi v risoromanu z naslovom Sanje o olimpijadi.

V avtobiografskem romanu Smeh v džungli slovenski izseljenski pisatelj Louis Adamič opisuje svoje življenje v Združenih državah Amerike, kamor se je na začetku preteklega stoletja iz rodnega Blata pri Grosupljem povsem sam odpravil pri rosnih 14-ih letih. Knjigo – ki nikakor ne govori samo o pisateljevem življenju, ampak je predvsem izvrsten opis protislovij ameriške družbe v 20. letih preteklega stoletja, tik pred zlomom newyorške borze in veliko gospodarsko krizo – je za rubriko 7. stran izbral kantavtor Matej Kavčič. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Avtobiografski roman, ki zarisuje divji kaos ameriške družbe v desetletjih pred veliko gospodarsko krizo

V avtobiografskem romanu Smeh v džungli slovenski izseljenski pisatelj Louis Adamič opisuje svoje življenje v Združenih državah Amerike, kamor se je na začetku preteklega stoletja iz rodnega Blata pri Grosupljem povsem sam odpravil pri rosnih 14-ih letih. Knjigo – ki nikakor ne govori samo o pisateljevem življenju, ampak je predvsem izvrsten opis protislovij ameriške družbe v prvih desetletjih 20. stoletja, tik pred zlomom newyorške borze in veliko gospodarsko krizo – je za rubriko 7. stran izbral kantavtor Matej Kavčič.

»Ljudje iz celega sveta pridejo in vsak ima čisto svoj pogled na svet, veliko ljudi sploh ne govori angleško in se komaj razume. Država v nekem evropskem smislu tam ne obstaja, tudi geografsko gledano je v veliko predelih ni. Vse skupaj je eksplozija, džungla: nekdo lahko zelo hitro uspe in že naslednji dan pade. Ves čas se pojavljajo fantazije o potovanjih: na zahod, še dlje na zahod, v Mehiko. Polno je nepredstavljivega, kaj vse se lahko zgodi v naslednjem trenutku ...«

Med odraščanjem, ko iščemo svoj prostor pod soncem in si želimo pripadati, je izločenost iz družbe zaradi drugačnosti lahko še posebej boleča. O tem, pa tudi o lepih stvareh v življenju, piše italijanski avtor Paolo Giordano v romanu Samotnost praštevil. »O vsem tem pa ne piše na turoben, ampak spretno humoren in rahločuten način,« je Darji Pograjc povedala Montessori pedagoginja, mati dveh otrok in strastna bralka Sanja Lovrečič iz Kopra.

Dobrih 300 strani dolg roman o najstnikih Mattii in Alice, ki sta izločena iz družbe

"Nataknila si je smuči in zapela vezi. Snela si je očala in jih poslinila, ker so bila vsa zarošena. Lahko bi šla sama v dolino. Prav vseeno ji je bilo, če jo Erik išče na vrhu Freiteva. Res si je želela kar najhitreje zlesti iz tistih umazanih žab." – Paolo Giordano: Samotnost praštevil

Roman italijanskega avtorja je prebrala pedagoginja po metodi Montessori, mati dveh otrok in strastna bralka Sanja Lovrečič iz Kopra. Glavna lika romana sta 15-letna najstnika Mattia in Alice.

"Mattia je zaprt, sramežljiv, visoko inteligenten fant, ki ima rad samoto. Zaradi preteklih izkušenj ima tudi samouničevalna nagnjenja. Alice je pa še kar odprta, ampak sramežljiva v svojem telesu. Pač 15 let ima. Zaznamuje jo nesreča oz. poškodba, zato ima nizko samozavest. Pa tudi željo po tem, da bi jo drugi imeli radi."

Čeprav zgodba govori o osamljenosti, je prežeta s humorjem. Kakšen je slog pisanja?

"Mogoče je to pač ta italijanski slog, ki je meni zelo blizu, ker smo tukaj ob meji. Zgodba je napisana na subtilen in ne tragičen način. Ne trpiš ob branju, ampak samo sočustvuješ."

Svežina, nenehna igrivost, klic prvinskosti in razigranosti, hkrati pa tudi krhke nežnosti, lirične zasanjanosti in globoke prodornosti z na videz enostavnim izrekanjem o globini človeške duše, je le nekaj izmed vtisov, ki jih je o delu Marije Jeglič z naslovom Zveričja rolada z zvezdami strnil avtor spremenega besedila, tudi naš radijski kolega, Miha Lampreht. Gre za zbirko 37 zgodbic, ki jim dajejo poseben pečat tudi avtoričine življenjske izkušnje ene izmed najboljših slovenskih mladih alpinistk. Z Miho Lamprehtom se je v 7. strani o Zveričji roladi z zvezdami pogovarjal Aleš Ogrin.

Zbirka kratkih zgodbic, ki odstira pogled na življenje v širšem smislu

Svežina, nenehna igrivost, klic prvinskosti in razigranosti, hkrati pa tudi krhke nežnosti, lirične zasanjanosti in globoke prodornosti z na videz enostavnim izrekanjem o globini človeške duše, je le nekaj izmed vtisov, ki jih je o delu Marije Jeglič z naslovom Zveričja rolada z zvezdami strnil avtor spremenega besedila, tudi naš radijski kolega, Miha Lampreht. Gre za zbirko 37 zgodbic, ki jim dajejo poseben pečat tudi avtoričine življenjske izkušnje ene izmed najboljših slovenskih mladih alpinistk. Z Miho Lamprehtom se je v 7. strani o Zveričji roladi z zvezdami pogovarjal Aleš Ogrin.

Sanes Sedma stran postreže s poezijo. Prvič odkar smo oddajo poslali v eter Prvega v začetku lanskega leta. Darja Pograjc se je lotila izziva in se o precej sveži pesniški zbirki Esada Babačića z naslovom Včasih pogovarjala z bralko Barbaro Žvirc.

Dvo- ali trivrstičnice, v katerih se skriva ves svet

"Svoboda je v natikaču, ki ni več nataknjen." – Esad Babačić: Včasih

Barbara Žvirc, ljubiteljica in promotorka poezije, ena tretjina knjižnega bloga Knjižni kažipot, vodja projekta Pesniška olimpijada, predvsem pa strastna bralka, ki jo na Instagramu najdete, če v iskalnik vtipkate izposojevalka_besed ali izza_in_mami_bereta, priporoča domačo poezijo:

"Se mi zdi, da poezija v originalu zmeraj bolje zveni kot pa v prevodih. Če je že v originalu napisana v slovenskem jeziku, se mi zdi, da je to to. Da res bolj intimno in bolj globoko skoraj ne gre."

Sogovornica se je že prej srečala z Babačićevo poezijo in pravi, da se ji zdi, da "se je v tej zbirki Esadov pesniški izraz izčistil".

"Prva pesem, ki sem si jo zapomnila na pamet, je:

Zlatarne odprte,

knjigarne zaprte.

Molk je zlato.

... in se mi je zdela taka Kosovelovska. Vse pove v treh vrsticah. Kritiko trenutnega položaja v kulturi oz. mačehovske države do kulture."

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

"Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi."

Knjižne minute bo danes polnila zgodba o optimizmu, o naivnosti, o zaupanju, o minljivosti, o močni volji in tudi o tem, da se da marsikaj narediti, če se hoče. Tako pravi gledališki in filmski igralec Evgen Car, ki je napisal osebno izpovedni roman Moja Zgodba.

Klemen Lah, srednješolski profesor književnosti med pripovedovanjem o svoji bralski izkušnji ob snidenju z Mojo zgodbo, izpostavi  pomen branja (avto)biografij.

Biografije so odlična pot k dozorevanju in rasti človeka. Ko bereš življenje drugega, smo ugotovili v učnem procesu, ni boljšega kažipota za moralno naravnanost mladega človeka. Ko berejo biografijo, ko berejo o življenju z vsemi vzponi in padci, se mladi marsikaj naučijo, marsikaj vprašajo in slišijo bolje kot naša vsakdanja moraliziranja.