7. stran

Izbor trinajstih dramskih besedil

Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Izbor dram Brvi čez morje je še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju.

Kdo nas bolj zaznamuje: prisotni ali tisti, ki so že odšli- navidezno odsotni?

Rubrika 7. stran v kateri bralci delijo svoje izkušnje snidenja z dobrimi knjigami, nas tokrat pelje k slovenskemu leposlovju. Roman Balada o drevesu ima žanrsko oznako mladinski, vendar ne bo prav nič narobe, pravzaprav bo zelo koristno, če se znajde tudi na bralnih policah namenjenih odraslim. Mateja Gomboc je avtorica pretresljive zgodbe, ki se ukvarja z aktualno problematiko najstniških samomorov. Majk je odšel, Ada je ostala sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Prvoosebna pripoved v obliki dnevniških zapisov učinkuje prepričljivo in bralca sili k razmisleku….

Avtobiografska pripoved, ki zarisuje življenje delavskega razreda v močno razslojeni francoski družbi

Vrnitev v Reims je francoski filozof in sociolog Didier Eribon napisal, ko se je ob očetovi smrti po skoraj treh desetletjih vrnil v svoje rojstno mesto in se začel spominjati zgodb svoje družine. Če gre po eni strani tako za intimne spomine uglednega pariškega intelektualca, pa po drugi strani Eribon – ki izhaja iz delavskega razreda – skozi te povsem osebne zgodbe ne zarisuje le svoje družinske zgodovine, ampak tudi življenje francoskega delavstva nasploh. Vrnitev v Reims – ki tako predstavlja tudi odličen vpogled v razslojenost francoske družbe, tamkajšnji izobraževalni sistem in celo politično podobo Francije – je za tokratno 7. stran izbrala fotografija in publicistka Urška Savič.

Kratko prozno delo nas popelje od družbene satire do pravljične burleske, in izzveni romantično čustveno.

Ko izrečemo ime irskega pisatelja Oscarja Wilde-a, večina najprej pomisli na njegov roman Slika Doriana Graya. V današnji knjižno navdihujoči rubriki 7. stran bomo ostali pri opusu omenjenega pisatelja. Vendar nas bo bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak popeljala v bolj zabavno, hudomušno smer. Cantervilski duh je pripoved o duhu, ki straši po angleškem dvorcu in para živce stanovalcem. No, naposled se vse skupaj obrne in….

Odiseja nekega moža v srce teme in izvori genocida v Evropi

Iztrebite vse divjake! je študija evropske kolonialne zgodovine v Afriki, primerna za vsakogar. Prebrala jo je Eva Malovrh, študentka na podiplomskem študiju antropologije, ki sicer končuje tudi pripravništvo za kustosinjo:

"To delo je preplet več zvrsti. Gre za preplet potopisa, zgodovinske teorije in avtobiografske zgodbe, ker se avtor v nekih odlomkih vrača v svoje otroštvo, ko se je prvič srečal z deli iz naslova imperializma, kolonializma, rasizma. To potem zelo spretno preplete med seboj in na dovolj laičen način bralcu približa izvor genocida oziroma holokavsta."

"Lindqvist z elegantnimi potezami umetnika na najpreprostejši način razkrinka aroganco stebrov evropske nadutosti in skrite sebične motive," je v uvodnem nagovoru k slovenski izdaji zapisal Tomo Križnar, medtem ko Ana Schnabl v Dnevniku pravi: "Na nadvse luciden način in v preprostem jeziku bralca sooči s tistim, kar zgodovinski učbeniki in mediji zamolčijo. Ali še slabše – pozabijo."

Dolgoletni novinar, politik in diplomat skozi razburljive in zabavne anekdote iz prve osebe opisuje ozadje množice pomembnih mednarodnih dogodkov v desetletjih po drugi svetovni vojni

Jožeta Smoleta se večina starejših poslušalcev verjetno spomni predvsem kot predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki je leta 1986 v do takrat nepredstavljivi poslanici zbranim pred televizijskimi sprejemniki voščil vesel božič. Toda knjiga Pripoved komunista novinarja govori o nekem drugem obdobju njegova življenja. Ne le v vlogi politika, ampak predvsem kot novinar in kasneje diplomat je bil namreč Smole v dobrih treh desetletjih po drugi svetovni vojni v prvi osebi priča kopici resnično ključnih geopolitičnih dogodkov, kot so konference Združenih narodov, osamosvajanja nekdanjih kolonialnih držav ali pa oblikovanje Gibanja neuvrščenih. Knjigo Pripoved komunista novinarja, ki nam tako skozi slikovite anekdote uspe na zabaven način približati delček naše zgodovine, je za tokratno 7. stran izbrala novinarka in publicistka Saša Hajzler.

»Človek si ne bi predstavljal, da je eno človeško bitje sploh lahko prisotno na toliko nekih koncih, v takem obsegu in na tako visokem nivoju.«

Prizori iz vsakdanjega življenja

Če boste knjigo Unadva avtorice - hrvaške slikarke in ilustratorke Tisje Kljakovič Braić komu ponudili s predlogom, naj kar sede in jo takoj prebere, vas bo seveda samo začudeno pogledal, saj ima knjiga skoraj 200 strani. In če boste vztrajali in bo dotični vendarle odprl knjigo, boste lahko slišali samo še hihitanje in vzklike: »Ja! Točno tako je! Joj, pa to tudi!« Seveda ne gre za to, da knjigo lahko preberemo ali prelistamo na hitro, temveč nam prav vsaka stran ponudi razmišljanje o malenkostih, ki včasih niso le malenkosti, nam pa krojijo vsakdan. Knjigo predstavlja prevajalka Djurdja Strsoglavec.

Orjaško, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo zvezdnika sodobne norveške književnosti odlikujeta brezkompromisna resnicoljubnost in čustvena kompleksnost

Zapleten odnos sina do očeta je že vse od starih Grkov ena najbolj hvaležnih tem zahodne literarne tradicije. To po svoje potrjuje tudi zvezdnik sodobne norveške književnosti, Karl Ove Knausgård, ki je svojo fascinantno, kar 3600-stransko, čez šest knjig raztezajočo se, romansirano avtobiografijo, ki jo je provokativno naslovil Moj boj, začel prav z brezkompromisno resnicoljubnim pisanjem o očetu. Je pa treba reči, da se Knausgård ni ustavil tu – prav kakor o očetu je namreč pisal tudi o svojem bratu pa o prvi in drugi ženi, celo o lastnih otrocih, da bi navsezadnje izrisal svoj avtoportret z vsemi gubami, bradavicami in brazgotinami vred.

To je sicer precej zanimivo, a se obenem postavlja vprašanje, ali je naš užitek ob pričujočem pisanju zgolj voajeristične narave – ali pa se lahko s Knausgårdom tudi čustveno poistovetimo? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, kjer nam o Knausgårdu, čigar prvi knjigi iz cikla Moj boj imamo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Darka Čudna, že nekaj let na voljo tudi v slovenščini, pripoveduje pisateljeva navdušena bralka, Jula Lauks, znanstvena menedžerka pri Inštitutu za statistiko Univerze Ludwiga Maximiliana v Münchnu.

Nisem odraščala na Norveškem, po poklicu nisem pisateljica, ampak primarna čustva in doživljanja, ki jih v Mojem boju opisuje Karl Ove Knausgård – v tem pa se lahko vsi prepoznamo.

"Roman, ki bo zadovoljil vsakega, ki rad bere."

Naša tokratna sogovornica Staša Kumše, bibliotekarka in koordinatorka prireditvene in izobraževalne dejavnosti v Knjižnici Otona Župančiča, pravi, da jo je Balerina, balerina, roman Marka Sosiča, prevzel. Je zgodba o deklici, ki vidi svet s povsem svojimi očmi, dogajanje pa je postavljeno v prepoznavno kraško vas. Gre za krajši roman, ki pa nam veliko pove, pravi Staša Kumše.

Dedič je večplastna, provokativna zgodba, ki korenini v polpreteklosti ter se razplete v sedanjosti.

Knjižno navdihujoča rubrika 7. stran danes prinaša vpogled med platnice novejšega slovenskega romana pisatelja in publicista Marjana Žiberne. Kdo je dedič? Kdo koga potrebuje bolj: pacient terapevta, ali morda terapevt pacienta? Kakšna bremena preteklosti nam onemogočajo normalno življenje v sedanjosti? V romanu Dedič pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. V branje ga priporoča profesor književnosti doktor Klemen Lah.