Aktualno 202

Anne-Frédérique Widmann, priznana preiskovalna novinarka na švicarski javni televiziji RTS in režiserka dokumentarnih filmov, je posnela zgodbo mlade eritrejske begunke o potovanju k svobodi in njenem boju za emancipacijo. Shewit Tekie je pri trinajstih letih pobegnila pred zatiralskim režimom v Eritreji in po dveh letih tvegane poti prišla v Švico.

Premiera filma ''Svoboda - Shewitina usoda'' je odprla letošnji Festival migrantskega filma v Ljubljani.

Avtor fotografije: Domen Pal

Mikael Bertelsen, legendarni danski radijski in televizijski novinar ter voditelj, si je zamislil in do podrobnosti izpilil nov format intervjuja. To je posmrtni intervju z znano, pomembno osebnostjo, ki med snemanjem ve, da bo pogovor objavljen takoj po njegovi oziroma njeni smrti. Skrajšane intervjuje, ki jih pripravlja in vodi Mikael Bertelsen od leta 2020, v seriji Zadnja beseda objavlja danska TV 2, celotne posnetke, ki trajajo približno pet ur, pa kot del kulturne dediščine hranijo v arhivu danske narodne knjižnice.

Začenjamo novo radijsko serijo o pravnih zapletih, razpletih, odvetniških zgodbah in sodnih postopkih Pravno močni. V prvi oddaji smo govorili o dedovanju. Ko gre za premoženje, se brezmejna družinska ljubezen lahko hitro konča.

Kaj, če se na zapuščinski razpravi pojavijo ljubimka, ljubimec, otroci, za katere dediči niso vedeli? Kako pogosto eden od dedičev prepriča starše, naj vse premoženje zapustijo njemu? Ali otrok lahko deduje, če se rodi po očetovi smrti? To je nekaj vprašanj o dedovanju, na katera je odgovoril odvetnik Gregor Verbajs.

Poglavja:

00:01:41 Notarska in upravna overitev

00:03:13 Oporoka

00:07:16 Ko se pojavijo nepričakovani dediči

00:11:50 Več otrok pomeni več različnih interesov

00:14:30 Prekinitev zapuščinskega postopka in selitev na sodišče

00:17:03 Zapuščine brez dedičev in dedovanje dolgov

00:20:02 Davek na dediščino

00:22:16 Kratka vprašanja

Ob dnevu brez avtomobila smo preverili, kako se po mestu in okolici obnesejo različne oblike prevoza. V službo smo se odpravili z avtobusom, vlakom in avtomobilom ter primerjali čas potovanja in izkušnjo na poti. Razmišljamo, kako bi lahko spremenili naš prometni sistem, da bi potovali bolj udobno, hitreje in ceneje. Pomemben del tega razmisleka so alternative avtomobilskemu prometu.

Poglavja:

00:15:20 Sopotništvo

00:20:54 Vlaki, zamude in nova dela

00:00:01 Iz Kranja v Ljubljano z javnim prevozom

00:06:02 Avto ali skiro? Kdo bo prej prispel iz Izole v Koper?

00:10:09 Na 60 kilometrov dolgo pot do službe v Mariboru z avtobusom

00:25:13 Iz Tolmina do Kobarida na delo s kolesom

00:31:15 Kako je cargo oziroma tovorno kolo postalo osrednje družinsko prevozno sredstvo

Avtomobili že dolgo niso več zgolj prevozna sredstva, saj z napredkom tehnologije od voznika prevzemajo čedalje več nalog. Med najbolj naprednimi je Teslin sistem za popolnoma samostojno vožnjo pod nadzorom oziroma FSD (Full Self-Driving), ki ga podjetje razvija in uvaja že več let, nedavno pa je prejel uradno odobritev tudi v Sloveniji. Sistem omogoča samodejno menjavanje voznih pasov, izbiranje odcepov, zavijanje in odzivanje na druge udeležence v prometu. Kako dobro pa se znajde na slovenskih cestah? Odločili smo se, da ga preizkusimo sami.

S staranjem se lahko potrebe človeškega telesa zelo spremenijo, zaradi sprememb v prebavi, zmanjšanega apetita, slabšega okusa in voha ter težav pri žvečenju in požiranju postane ustrezna prehrana vse večji izziv, večje je tveganje za dehidracijo in podhranjenost. A prav hidracija in kakovostna ter zadostna prehrana lahko ključno odločata o kakovosti življenja v starosti. Kakšna so priporočila in kakšna so zmotna prepričanja je govorila Neža Lipovec, klinična dietetičarka in asistentka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Leta 1999 je dvanajst Slovencev zadelo doživljenjsko mesečno rento. Sto tisoč tolarjev. Vsak mesec. Do konca življenja. A leta 2020 so bili vsi mrtvi. Zastrupitve, požari, lovske nesreče. In sumljivo veliko vprašanj brez odgovorov. Sem Erik Vrtačnik, svobodni raziskovalni novinar. Pridruži se mi na poti po Sloveniji, na kateri raziskujem, ali gre za niz neverjetnih naključij ali za še eno iz serije temačnih zgodb slovenske tranzicije, ki jo je nekdo uspešno pometel pod preprogo.

Sumljivo resnična serija o seriji resnično sumljivih smrti.

Razstava Kozmos Kosovel v Cankarjevem domu v Ljubljani Kosovela postavlja v dialog z evropskim umetniškim in intelektualnim prostorom njegove dobe. Na ogled so izvirni rokopisi, osebni predmeti, dokumentarno gradivo, prve knjižne in revijalne objave ter tudi dela njegovih sodobnikov, ki so vplivali na njegovo razumevanje umetnosti, prostora in družbe. Gre za obsežen projekt, pri katerem s Cankarjevim domom Ljubljana in Narodno in univerzitetno knjižnico sodeluje več kot 20 ustanov iz Slovenije in tujine. Razstava v veliki meri temelji na širšem dojemanju Kosovela in časa, v katerem je živel skozi oči mladih.

Pred 125 leti je po ljubljanskih ulicah začel voziti prvi tramvaj. Natančneje, uradno je začel obratovati 6. septembra 1901. Imel je tri proge in skupno nekaj več kot pet kilometrov dolgo omrežje. Do druge svetovne vojne so omrežje še razširili, tako da je takrat obsegalo 21 kilometrov tirov. 20. decembra 1958 pa se je ljubljanski tramvaj odpravil na svojo zadnjo vožnjo. Tračnice so nato zelo hitro odstranili, vse zamisli o ponovni uvedbi tramvaja pa so ostale le na papirju.

Pred nekaj dnevi je skupina somišljenikov objavila novo peticijo z naslovom Ljubljana za tramvaj. Trdijo, da bi bila ponovna uvedba tramvajskega omrežja najboljša rešitev za ureditev javnega potniškega prometa v prestolnici v prihodnjih desetletjih.
Več sta nam povedala Martin Kovač in Samo Šmajgl, predstavnika pobude Ljubljana za tramvaj.

Hitro in strokovno ukrepanje pri srčnem zastoju, zadušitvi, hudih krvavitvah, poškodbah ali opeklinah sodi med najpomembnejše veščine prve pomoči. Ki še posebej tam, kjer pomoč profesionalcev ni hitro na voljo, lahko odločajo tudi o preživetju. Eden takih primerov so srčni zastoji, ker večina bolnikov ne preživi, če jih do prihoda strokovne pomoči ne oživljajo očividci. V zadnjih letih je zelo velik napredek prinesel sistem prvih posredovalcev, praviloma gasilcev, ki so pogosto pri bolniku bistveno prej kot profesionalni reševalci. Tudi njim se lahko za hitro ukrepanje in s tem tudi življenje zahvali Andrej Miklavc iz Lovrenca na Pohorju, ki je srčni zastoj doma doživel leta 2024.

Zgodba o preživetju Andreja Miklavca iz Lovrenca na Pohorju je bila del akcije Sekunde rešujejo leta 2024. Z njo že skoraj 20 let opozarjamo na pomen pravilnega oživljanja in tudi zaradi naše predane medijske misije ozaveščanja je ljudi, ki oživljajo, iz leta v leto več, je prepričan Matej Jenko, predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, strokovnega združenja, ki predstavlja najvišjo avtoriteto na področju oživljanja v državi. Na današnji Svetovni dan prve pomoči smo ga prosili za oceno, kakšna je vloga našega nacionalnega radia pri tem, da srčni zastoj preživi precej več ljudi kot pred dvema desetletjema.