Svet danes zaznamuje občutek stalne krize. Še nikoli ni bilo po svetu toliko vojn, ki pretresajo različne dele planeta in prinašajo negotovost, razseljevanje ter strah. Ob tem podnebne spremembe niso več opozorilo prihodnosti, temveč realnost sedanjosti.

Poglavja:

00:00:20 Učenci Osnovne šole I Murska Sobota

00:03:17 Devetošolci Osnovne šole Spodnja Idrija

00:11:00 Dijaki lesarstva in strojništva Šolskega centra Škofja Loka

00:20:50 Gimnazijci Gimnazije Škofja Loka

00:29:20 Anketa z ljubljanskih ulic

00:33:05 Stanovalci Doma upokojencev Domžale

Praznično Celje letos nosi naziv Evropsko božično mesto 2025. Kaj ta naziv pomeni v praksi in kako se odraža na ulicah mesta, preverjamo v božični reportaži.

Med prazničnim dogajanjem in več kot petdesetimi dogodki za družine se ustavimo tudi pri Božičkovi tovarni daril, dobrodelnem projektu, ki že enajsto leto zapored obdaruje otroke iz socialno šibkejših družin širše celjske regije.

Na Ljubljanskem gradu se je odprla jubilejna, že 10. razstava UNICEF-ovih punčk iz cunj. Vsaka punčka iz cunj simbolizira otroka, ki potrebuje pomoč. Projekt v Sloveniji poznamo že več kot deset let in v tem času so nastale številne zgodbe otrok, ki so posvojili punčko, kot tudi zgodbe tistih, ki jih ustvarjajo. UNICEF Slovenija je do danes s projektom pomagal rešiti življenje že več kot 22.500 otrokom po svetu. Zakaj ravno punčke iz cunj in kako nastanejo, lahko izveste v tokratni reportaži.

Leto, ki se izteka, so zaznamovali trpljenje, lakota in brezmejno oboroževanje. Svet je bil v primežu carinskih vojn ameriškega predsednika Donalda Trumpa, še naprej je divjala ukrajinska vojna, v vojni med Izraelom in Hamasom je število ubitih preseglo 70.000, Evropo pa je mogoče opisati s kitajsko modrostjo: če ne spremenimo smeri, bomo na koncu res končali tam, kamor gremo. poslušajmo, kako so leto 2025 doživeli naši dopisniki iz Washingtona, Bruslja, Moskve in z Bližnjega vzhoda.

V slikovitih gorskih gozdovih Madagaskarja je slovenska raziskovalna ekipa naletela na nov rod in vrsto pajka. Poimenovali so ga Osmooka aphana, odkritje pa je presenetljivo, ker odpira vprašanja o evoluciji pajkov, njihovem sorodstvu in celo o pradavnih povezavah med celinami. Kako je muzejskemu primerku iz San Francisca uspelo zanetiti radovednost slovenskega raziskovalca, da je ta z ekipo kar dvakrat odrinil na Madagaskar in ga iskal kot iglo v kopici sena? Sogovornik Maje Ratej je vodja raziskave Matjaž Kuntner iz Nacionalnega inštituta za biologijo.

Številni nižje ležeči cilji po vsej Sloveniji omogočajo raznolike možnosti za izlete v hribe in gore tudi pozimi. Zimski cilj pa je lahko tudi marsikatera planinska koča, saj jih je tudi čez zimo po vsej Sloveniji odprtih več kot sto. Premišljeno, postopno in odgovorno lahko tudi pozimi najdemo ustrezen planinski cilj, primeren našim sposobnostim.

V sicilijanskem mestu Palermo že skoraj dvajset let deluje organizacija Uniamoci, ki si prizadeva za pomoč invalidom in njihovo opolnomočenje. V dnevnem centru, ki domuje v nekdanjih prostorih mafije, se uporabniki učijo brati in pisati, tam vrtnarijo, oblikujejo likovne izdelke, ustvarjajo spletni radio in se družijo. Pri tem jim pomagajo nekdanji zaporniki in prestopniki, ki tam opravljajo družbeno koristno delo. Nad vsemi pa bdi karizmatični Davide Di Pasquale, ki predstavlja očetovski lik tako uporabnikom kot prestopnikom. Nad mizo v pisarni mu visi velika slika legendarnega italijanskega tožilca, ki je bil specializiran za preiskave zločinov mafije Giovannija Falconeja.

Če bi o našem obisku pri njih raje brali, članek najdete tu.

Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra izteče 15-letni rok, v katerem je treba objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Ampak kot kažejo stvari na terenu, bo rok podaljšan, saj številne ključne institucije, zdravstveni domovi, občine, kulturne ustanove, šole in športni objekti še vedno niso dostopni ljudem z gibalnimi oviranostmi. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja?

Reportaža o tradicionalnem zaključnem koncertu sezone oddaje Izštekani na Valu 202 z Juretom Longyko.

Prostovoljke in prostovoljci s svojim delom na različnih področjih bogatijo skupnosti, krepijo kulturo solidarnosti in povezujejo različne generacije. Pogovarjali smo se z mentoricami in mentrorji prostovoljk in prostovoljcev iz Slovenske filantropije, Doma starejših občanov Fužine, organizacij tabornikov in skavtov, društva Parada ponosa, UKC Ljubljana, slovenskega društva Hospic. Kaj jih motivira, s kakšnimi sistemskimi izzivi se srečujejo, kako premagujejo nestrpnost v družbi in kaj imajo od tega, da se odločijo pomagati?