Svoj glas oddalo rekordno število volilcev

Amerika voli. Predčasno in 3. novembra. Predsednika, kongres in tretjino senata. Del voli za Donalda Trumpa, drugi proti njemu. Kakšno bo razmerje moči po preštetih glasovnicah? Bo odtehtala pandemija? Gospodarstvo? Škandali in teorije zarote? O Ameriki na razpotju z dopisnikom iz Washingtona Andrejem Stoparjem.

Podhranjeno diplomatsko mrežo pestijo kadrovske težave

Slovenski diplomatsko-konzularni mreži se v kratkem obeta nekaj novosti, sooča pa se z resnimi izzivi. Med najbolj zaskrbljujočimi je kadrovsko pomanjkanje, saj nekatera predstavništva že v zdajšnji sestavi ne more zapolniti. Za nekatera mesta in specifična območja pa ni zanimanja. Slovenija svoje interese lahko uresničuje tudi v okviru Evropske službe za zunanje delovanje, kjer ima tudi svoje predstavnike na najvišjih položajih. Za uspeh so potrebni  kakovost kandidata, lobiranje države, pa tudi slednje ženski kvoti.  

Trumpova politična komunikacija

45-ti predsednik Združenih držav Amerike razume moč neposredne komunikacije. Zna se otresti posrednikov, stopiti na pot enosmerne komunikacije, zasejati zrno zanimanja, ki se nato razraste v tradicionalnih medijih, vse to pa storiti z nekaj besedami, kolikor jih v enkratnem zapisu dovoljuje njemu najljubše družbeno omrežje. Da se bo potegoval za vnovično izvolitev je napovedal tik po inavguraciji, temu primerno odtlej tudi nastopa. V kolikšni meri je izkoristil medijski ekosistem ter ošibil moč argumentirane razprave?

Prednost Azerbajdžana v oborožitvi, Armenija ima podporo javnega mnenja

Na območju Gorskega Karabaha so po šestindvajsetih letih relativnega miru vnovič izbruhnili spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom. Ni povsem jasno, katera stran je prva prekršila krhko premirje, po mnenju analitikov pa je imel več razlogov za to Azerbajdžan. Na njegovo stran se je postavila Turčija, podporo naj bi imel tudi s strani Izraela, Pakistana in še nekaterih držav. Velike sile pa se, vsaj za zdaj, še ne želijo postaviti na katerokoli stran in pozivajo k ustavitvi spopadov. Vprašanje pa je, kako dolgo še? Zdi se, da je za zdaj na strani Armenije predvsem svetovno javno mnenje. V oddaji Eppur si muove se bomo v pogovorih s profesorjem Antonom Beblerjem in nekdanjim veleposlanikom v Turčiji Igorjem Jukičem dotaknili vzrokov konflikta v Gorskem Karabahu in skušali ugotoviti, kakšne so možnosti za njegovo mirno rešitev. 

Koroški Slovenci zahtevajo rešitev odprtih manjšinskih vprašanj

Bliža se 100-ta obletnica koroškega plebiscita, po katerem je del slovenskega naroda ostal v Avstriji. Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem si želi, da bi ob tej priložnosti rešili nekatera odprta manjšinska vprašanja. Zahtevajo, da se učenje slovenskega jezika omogoči otrokom od vrtca do univerze. Finančna sredstva za manjšino se niso dvignila že več kot 20 let, na robu preživetja je njihov časnik Novice. Več o tem, v kakšni kondiciji je slovenstvo na avstrijskem Koroškem v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.

Spreminjanje zunanjepolitične strategije

Hitro spreminjajoče se globalno okolje je poskrbelo za zastarelost slovenske zunanjepolitične strategije. Ob posodabljanju tega temeljnega dokumenta bo še posebej zanimivo opazovati, v kolikšni meri bo diplomacija z novim političnim vodstvom preusmerila kažipot, ki bo zunanjopolitično aktivnost usmerjal k pozicioniranju države v današnjem svetu.

Bo motor francosko-nemški vlak ali srednja Evropa?

Krize v preteklih letih so v Evropski uniji razkrile razkol med srednje-evropskimi državami in zahodno Evropo. Opazujemo lahko pravi spopad vrednot. Težava je v različnem razumevanju, kaj naj bi evropske vrednote bile in kakšno Unijo želimo. Ob vstopu držav nekdanjega komunističnega bloka v povezavo se je zdelo, da je ta dimenzija skupna vsem članicam. Vsaka država članica seveda uresničuje svoje interese znotraj povezave, tudi Slovenija, ki se želi umestiti v jedro Evropske unije in tesneje povezovati s srednjeevropskimi državami. Obenem pa se ves zahodni svet sooča s krizo liberalne demokracije, kot smo jo poznali po koncu hladne vojne. 

Odmik Evrope od sodobnih ali tradicionlanih vrednot ?

Se še spomnimo, ko smo svojo pot v samostojnost utemeljevali s srednjeevropsko identiteto? Ali nas ni pri tem v resnici vodila želja biti na Zahodu, podobno kot je vodila tudi narode nekdanjega vzhodnega bloka? Zdaj, ko smo vsi spoznali, da smo še najbolj odvisni od samih sebe in je zahodni blišč nekoliko popustil, se spet sprašujemo, kje je naše mesto, v srednji Evropi ali na Zahodu? In še, ali je to res naša izbira?
V oddaji »Eppur si muove – in vendar se vrti« bomo skušali odgovoriti na nekatera podobna vprašanja, ki so v slovenskem političnem prostoru dobila izrazito politični in ideološki predznak.

ZDA pred volitvami

Po končanih konvencijah in uradnem imenovanju kandidatov za predsednika in podpredsednika se v Združenih državah Amerike šele začenja pravi predvolilni boj. Zaradi sistema strankarskih volitev, ki potekajo mesece pred konvencijama, nato pa do volitev spet minejo tedni, je Amerika v predvolilnem procesu skoraj celo leto. Tokratnim volitvam pripisujejo zgodovinski predznak: spopadata se namreč dva popolnoma različna koncepta Amerike, država še ni doživela tako globokih delitev, odkar je skorajda izkrvavela v državljanski vojni v 19. stoletju, obenem pa se mora soočati s posledicami lastne zgodovine, ki so latentno obstajale ves čas, pa so jih do zdaj uspeli interpretirati drugače ali pomesti pod preprogo. V času, ko je ameriško enotnost pred preizkus postavila še pandemija, to preprosto ni več mogoče.

Kaj narediti s spomeniki spornih osebnosti in preživelih ideologij?

Skozi vso človeško zgodovino postavljamo spomenike in jih nato rušimo. V 90-ih letih prejšnjega stoletja so v Srednji in Vzhodni Evropi odstranjevali socialistične spomenike. Nedavno so padali kipi pomembnih osebnosti iz obdobja kolonializma v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Belgiji. Je prav, da se odstrani spomenike spornih osebnosti in ideologij ali pa bi morali ostati, v spomin in opomin?