Slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem in Štajerskem se soočata s številnimi težavami. Prihodnje leto bo minilo 70 let od podpisa avstrijske državne pogodbe, v kateri je 7. člen zaščitnik manjšinskih pravic, ki pa v celoti še vedno niso uresničene. Zato so osrednje manjšinske politične organizacije na avstrijskem Koroškem na Evropski parlament nedavno naslovile peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji. Položaj slovenske narodne skupnosti pa ostaja eno ključnih vprašanj tudi v meddržavnih odnosih med Slovenijo in Avstrijo. Kaj lahko pripadniki manjšine pričakujejo pred omenjeno obletnico, pa tudi od zveznih parlamentarnih volitev jeseni?

Minevajo 104 leta od požiga narodnega doma v Trstu, dogodka ki simbolizira raznarodovalno fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji. V času prijateljskih odnosov med sosednjima državama ostajajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodne skupnosti na dnevnem redu manjšinskega življenja. Skrajna desnica jim v tržaški občini onemogoča odprtje novih slovenskih jasli, država v luči racionalizacije združuje šole, ministrstvi za izobraževanje pa še zdaj nista našli skupne besede pri priznavanju diplom, v politični diskurz pa se je vrnil fašizem.

Minevajo 104 leta od požiga narodnega doma v Trstu, dogodka ki simbolizira raznarodovalno fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji. V času prijateljskih odnosov med sosednjima državama ostajajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodne skupnosti na dnevnem redu manjšinskega življenja. Skrajna desnica jim v tržaški občini onemogoča odprtje novih slovenskih jasli, država v luči racionalizacije združuje šole, ministrstvi za izobraževanje pa še zdaj nista našli skupne besede pri priznavanju diplom, v politični diskurz pa se je vrnil fašizem.

Voditelji držav članic zveze Nato se bodo od 9. do 11. julija sešli na zgodovinskem vrhu v Washingtonu ob 75-letnici ustanovitve Severnoatlantskega zavezništva. Ob najbolj perečih aktualnih izzivih, s katerimi se sooča zavezništvo, bo med osrednjimi temami predvsem krepitev skupne obrambe in odvračanja kot glavne dejavnosti Nata. Slovenija je marca letos obeležila 20-o obletnico priključitve zvezi NATO. O prihodnjih izzivih zveze Nato in slovenskega članstva v njem bomo govorili v ponovitvi oddaje.

Država z eno najkonservativnejših vlad v Evropski uniji – Italija – je po evropskih volitvah obveljala tudi za eno politično najstabilnejših. Po desetletju negotovih, kratkotrajnih in tehničnih vlad je to presenetljivo. Rezultat nedavnih volitev je koalicijo premierke Giorgie Meloni še utrdil v sedlu. Analitiki ugotavljajo, da ji gre v prid previdnost oziroma dejstvo, da je v prvih dveh letih vladanja sprejela zelo malo res pomembnih odločitev. Toda tako ne bo moglo ostati. Kakšen je torej dejanski odtis italijanskega rezultata evropskih volitev? Kakšne pasti čakajo na vlado druge najbolj zadolžene evropske države? In kaj lahko ogrozi preživetje sedanje italijanske vlade?

Pred nami je vrhunec turistične sezone, številni smo z mislimi ali pa čisto zares že na počitniških destinacijah. Je odločitev, kje bomo dopustovali, povezana le z debelino denarnice ali se kdaj pri izbiri kraja, kjer se bomo odklopili od težav vsakdanjika, vprašamo, ali bomo s tem dodatno obremenili okolje, ki ga bičajo podnebne spremembe? Ena od najbolj priljubljenih med Slovenci, za nekatere pravzaprav tudi začasen dom, je hrvaški otok Krk. V kakšnem stanju otoke in Jadransko morje puščamo za seboj?

Prehod v trajnostno družbo nedvomno zahteva precej truda in sredstev. Vendar je cilj vreden teh naporov. Ne le, da ta prehod moramo opraviti zato, ker smo že trčili v planetarne meje in si sedanjega načina življenja dolgoročno, pa niti srednjeročno ne moremo več privoščiti – ampak bo ta prehod, če ga izpeljemo na pravičen način, vodil v prijaznejše družbe, v katerih bodo dobrine na voljo vsem, razlike med ljudmi pa bistveno manjše, kot so danes. In kakšna je vizija te družbe sredi stoletja?

Nemčija nima jedrskega orožja ali močne vojske, nima stalnega sedeža v Združenih narodih, ni obveščevalna ali diplomatska velesila, ima pa močno gospodarstvo – vsaj tako so se doslej videli Nemci. Slika gospodarske velesile se je od začetka vojne v Ukrajini začela lomiti. Razpoke so pokazale, na katerih področjih so Nemci v preteklosti premalo vlagali. Poleg tega državo omejujejo zelo stroga proračunska pravila, njihovo razrahljanje priporoča Mednarodni denarni sklad. Vendar evropski gospodarski motor ni povsem imun na spremembe, zlasti na energetskem področju.

Odslej bomo 11. julij zaznamovali kot svetovni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V Generalni skupščini Združenih narodov je sprejem dokumenta podprlo 84 držav, več kot polovica pa se jih je glasovanja vzdržala, so bile proti ali se niti niso udeležile glasovanja. Čeprav večina vzdržanih držav ni zanikala genocida, izid glasovanja kaže na globoko razdeljenost mednarodne skupnosti, ne le glede vprašanja Srebrenice. Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milord Dodik napoveduje celo razdružitev oziroma odcepitev Republike Srbske. Bo to prihodnji izziv, s katerim se bo morala soočiti svetovna skupnost?

Rusijo so po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vodili samo trije predsedniki: Boris Jelcin, Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin, ki je v začetku maja prisegel za peti mandat. Na osmih volitvah v samostojni Rusiji, na katerih ni imel verodostojnih tekmecev, je zanj glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. Rekordna je bila tudi volilna udeležba, ki je presegla 77 odstotkov. Prvi mož Kremlja bi se sicer letos poslovil s položaja, a ker so Rusi na referendumu pred štirimi leti podprli ustavne spremembe, ki jih je predlagal sam, in so izničili njegove dozdajšnje štiri mandate, bo lahko na oblasti do leta 2036. Po Putinovi vrnitvi v Kremelj leta 2012 si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, jeseni 2015 se je vključila v sirsko vojno, pred dvema letoma pa je ruski predsednik sprožil invazijo na Ukrajino. Brutalni vojni še ni videti konca. Več o Putinovi Rusiji, njeni zunanji politiki, odnosih z Zahodom in vplivu zahodnih sankcij na rusko gospodarstvo v oddaji Eppur si muove.