Frekvenca X

Med drugo svetovno vojno bi lahko ljubljansko univerzo z več gledišč označili za vir upora, legendarni Radio Kričač so na neki način zakrivili študenti elektrotehniške fakultete. Skoraj 20 let pozneje se je zgodila (kulturna) revolucija "baby boom" generacije, ki se je uprla svojim staršem. Zakaj je bila zasedba Filozofske fakultete 40 let pozneje drugačna, sploh pa, kako se je na to odzvala Univerza? Ta hip kaže, da se utegnejo mladi najprej kritično odzvati in se zaradi okoljskih groženj povezati med seboj. Zakaj jih ta tema tako podžiga? Se danes na univerzi še rojevajo progresivne in subverzivne ideje?

Serija: Akademskih 100.

Druga epizoda: Veter v jadrih upora.

Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek

Prinašamo odgovor na novo, tokrat čisto človeško in za mnoge vsakdanjo zagonetko. Poslušalca je zanimalo, kaj vse človek vnese v telo, ko si pogrize nohte. Odgovarja dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani.

Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: Pišite nam na [email protected]

Začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. Od že skoraj legendarnih začetkov je šlo skozi njene klopi več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden in liberalen veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen, brez moči, da poraja nove sodobne miselne tokove. Kdo so bili izjemni posamezniki, vpeti v okovje te naše osrednje izobraževalne in raziskovalne ustanove, kaj si imajo čez stoleten prepad povedati njeni pionirji in sodobni nasledniki?

Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek.

Radovedneži iz vse Slovenije, pozdravljeni v novi epizodi Radiovednih, rubriki, ki išče odgovore na vaša vprašanja. Tokrat se je pri nas oglasil dr. Timotej Verbovšek z oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vas pa je zanimalo:

Ali bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo?

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni, poučni … nam pišite na [email protected], morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo.

Kozmologija in eksoplaneti, razvoj litij-ionskih baterij, pa pomen kisika za delovanje naših celic. To so letošnje prve tri Nobelove nagrade - za fiziko, kemijo in medicino. Zadnjo prav s področja obnašanja celic v telesu, ko se raven kisika v njih zniža. “Zaznavanje kisika ima res velik pomen - od tega, kako delujejo večcelični organizmi, do tega, da ima velik vpliv na različne bolezni, tudi na razvoj in nastanek raka,” pravi dr. Maja Čemažar z Onkološkega inštituta UKC Ljubljana. Z dr. Majo Čemažar, z dr. Andrejo Gomboc z UNG in z dr. Robertom Dominkom s Kemijskega inštituta smo pokomentirali letošnji Nobelov izbor.

Radiovedni poslušalci ste dobili svojo rubriko, v njej vsak teden odgovarjamo na eno vaše vprašanje. V tokratni oddaji smo odgovor poiskali pri Mihu Kosu iz Hiše eksperimentov, zanimalo pa vas je:

Kolikšna energija se pretaka, ko se držimo za roke? 

Poslušajte nas in vabljeni, da nam tudi vi zastavite vprašanje, na katero še niste dobili odgovora. Pišite nam na [email protected].

Ali ima vesolje vonj? Koliko megabajtov podatkov najdemo v prstnem odtisu? Koliko shujšamo med hojo v hribe zaradi pojenjajoče sile težnosti?

Na tri čisto resna radiovedna vprašanja, ki so nam jih zastavili poslušalci, Maja Ratej in Jan Grilc s strokovnjaki iščeta čisto resne odgovore. V rubriki Frekvence X Radiovedni!

Ali lahko kenguruji skačejo vzvratno, katera je najhitreje rastoča gora in kako hitro raste, zakaj je sončni zahod rdeč? Na tri čisto resna radiovedna vprašanja, ki so nam jih zastavili poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. V novi rubriki Frekvence X Radiovedni!

Pica kot zdrav obrok, preklinjanje v avtomobilu, znamke na spolnem udu in raziskava o nakladanju. To so IG Nobelove nagrade, ob razglasitvi katerih se najprej nasmejemo, potem pa zamislimo. Nagrade, ki jih podeljujejo že od leta 1991, omogočijo publiciteto tistim, nekoliko zapostavljenim temam. Koga – denimo – ne bi zanimalo, ali lahko redno uživa pico in ima ob tem manjše tveganje za nastanek določenih bolezni, ali pa, da preklinjanje v avtomobilu ne sprosti, temveč povzroči še več stresa.

Z IG Nobelovimi nagrajenci in komentatorjem filozofom in fizikom dr. Sašem Dolencem bomo hodili po avanturističnih poteh razsvetljenskih možganskih hodnikov, ki ob žuborenju idej peljejo v raziskavo o nakladanju, ki je leta 2016 prejela IG Nobelovo nagrado za mir. Več v podkastu, ki sta ga pripravili Maja Stepančič in Uršula Zaletelj.

Pitagora in njegovi učenci so verjeli, da je vse v vesolju mogoče matematično izraziti s števili. “Jaz matematiko primerjam z družabnimi igrami, ker tako kot pri igrah tudi pri matematiki nekako določiš pravila, na podlagi katerih boš igral,” pravi Marko Čmrlec, bodoči študent na Cambridgeu, olimpijec, ki je letos dosegel srebrno medaljo na mednarodni olimpijadi v matematiki v Veliki Britaniji. “Če nekdo doseže pohvalo, kaj šele medaljo, je to za tako mladega človeka življenjski uspeh,” pravi Andrej Guštin iz Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Mladi olimpijci – Tevž Lotrič, Ema Mlinar in Marko Čmrlec, ki so poletne počitnice preživeli alternativno … “Je dobra nagrada, da greš za en teden v tujino. Ampak ne samo to, lahko se družiš z ljudmi, ki so ti podobni.” … so bili sogovorniki Frekvence X.