Frekvenca X

Kuščarji, ki žuželke lovijo z jezikom, ki je veliko daljši od telesa, ki jim iz čela izraščajo rogovi, nos krasijo grbinasti izrastki, vrat pa obdaja kožna guba, ki spominja na čipkasti ovratnik srednjeveških plemičev, že stoletja pritegujejo našo pozornost, a še vedno je z njimi povezanih veliko skrivnosti. A med vsemi nenavadnimi telesnimi značilnostmi kameleona je zanimanje naravoslovcev najbolj vzbudila koža, ki spreminja barve. Zato tokrat v rubriki Radiovedni iščemo odgovor na vprašanje, kako se kameleon obarva, če ga postavimo v sobo obdano z ogledali. Odgovarja dr. Rok Kostanjšek, profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Ozračje v Sloveniji se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je močno povečalo, hkrati pa se je v zadnjem stoletju za več kot tretjino zmanjšalo število zimskih dni, ko je Bohinjsko jezero zaledenelo. Povečuje se število ekstremnih vremenskih dogodkov, zmanjšuje se višina snežne, podaljšalo se je trajanje sončnega obsevanja. Te spremembe močno vplivajo na ekosisteme, ki se že prilagajajo na nove razmere. V drugi epizodi serije Stopinja in pol si bomo ogledali, kako spreminjanje podnebja že vpliva na slovenske gozdove, ledenike, jame, morje in kmetijske površine. Ali smreke kmalu ne bo več v naših gozdovih? Se bodo razširile druge drevesne vrste, ki imajo raje toplo in suho okolje? Lahko na podnebje pomembno vplivajo mikroskopski morski organizmi? Bomo morali na nove razmere prilagoditi metode kmetovanja?

SOGOVORNIKI:

Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije,

direktor Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Primož Simončič,

dr. Stanko Kapun iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota,

dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije,

Jure Tičar in Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU,

dr. Lovrenc Lipej in Timotej Turk Dermastia iz Morske biološke postaje Piran,

ribič Zlatko Novogradec,

Gregor Vertačnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

Radiovedni tokrat na tehtnico postavljamo Zemljo. Poslušalca je zanimalo, ali se teža Zemlje povečuje z naraščajočim številom prebivalstva, živali, zgrajenih stavb in objektov. Odgovarja fizik in strokovnjak na področju trdih delcev dr. Peter Prelovšek, nekdanji predavatelj Geofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko.

Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na [email protected].

Živimo v dobi antropocena, ko je človek postal pomembna sila, ki usmerja delovanje narave. Podobno, kot so skozi zgodovino na podnebje planeta vplivali izbruhi vulkanov, padci kometov in meteoritov ter gibanje tektonskih plošč, smo danes ljudje tisti dejavnik, po katerem bodo geologi v prihodnosti označevali zdajšnje obdobje zgodovine planeta Zemlja. Opazujemo lahko, kako se topijo ledeniki, dviguje gladina morja, več je ekstremnih vremenskih pojavov, kot so suše, požari, vročinski valovi in poplave. Spreminjajo se ekosistemi, vrste hitro izumirajo, ljudje se morajo seliti, saj na nekaterih področjih planeta ne morejo več preživeti. Podnebje na Zemlji se pregreva in če ne bomo ukrepali, je morda ogroženo celo naše preživetje. Bomo sposobni narediti stopinjo in pol v pravo smer blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje? Bomo znali poskrbeti za vsa živa bitja, da nam bo vsem bolje na modrem planetu, ki mu pravimo dom?

SOGOVORNIKI:

geokemik dr. David Naafs, Univerza v Bristolu

klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta

vremenoslovec Gregor Vertačnik, Agencija Republike Slovenije za okolje

magister klimatskih znanosti Aljoša Slameršak, Univerza v Barceloni

Ena najpomembnejših novoletnih zaobljub je zagotovo izguba kilogramov. Ker pa je urejena, zdrava in redna vadba preveč zamudna ter ter terja veliko duševnega in telesnega napora, se naš poslušalec sprašuje, ali ob gledanju grozljivk lahko shujšamo.

To je zgodba o modro-zeleni frnikoli, edinem domu, ki ga imamo in poznamo. To je zgodba o naši Zemlji, ki jo je napisala Maja Ratej, izvedla pa Ivan Lotrič z glasom in član simfoničnega orkestra RTV Slovenija Primož Fleischman na klavirju. Zgodba Zemlje za glas in klavir je bila premierno predvajana ob 10-letnici Frekvence X, zdaj jo objavljamo tudi kot posebno epizodo podkasta.

O fotografiji črne luknje, kvantni premoči, novih arheoloških najdiščih, napredujoči personalizirani medicini in vse bolj natančnih podnebnih napovedih: skozi vse leto smo lahko spremljali prebojne dosežke, ki so spremenili naš pogled na vesolje, zgodovino, tehnologijo in nenazadnje okolje. Prvič smo lahko videli prizore, ki jim človeško oko ni bilo priča še nikoli. Spoznavali smo, česa vsega še ne vemo o zgodovini naše vrste, in se hkrati spraševali, kakšna prihodnost nas čaka. Leto 2019 v znanosti je bilo vznemirljivo, zapuščina odkritij pa bo odmevala tudi v prihodnosti.

Pregled znanosti v letu 2019 sta pripravila Maja Ratej in Jan Grilc.

Novo radiovedno vprašanje tokrat naslavlja prihodnost: Kakšne izboljšave v znanosti lahko prinesejo kvantni računalniki v prihodnosti? So sploh izvedljivi? Nanj odgovarja dr. Martin Klanjšek z Inštituta Jožefa Stefana.

Jocelyn Bell Burnell ima za sabo že več kot 50 let dela v astronomiji. Ampak njeno ključno odkritje se je zgodilo čisto na začetku. Prav na točki, ko je šele dobro začela svojo strokovno pot. Tedaj je nepričakovano naletela na nekaj, kar si sprva ni znala razložiti, in je odkritje v šali poimenovala kar »mali zeleni možje, Little Green Men«. Za svoje odkritje bi morala dobiti Nobelovo nagrado, a je ni. Dobil jo je njen mentor, kar je še danes eno od kontroverznih poglavij v zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad. Jocelyn Bell Burnell je v Oxford poklicala Maja Ratej.

Zvoki nekega kraja vzbujajo spomine. Morda tudi tiste najbolj zabrisane in skoraj pozabljene. Prav take spomine iščejo raziskovalci v mednarodnem projektu Sensotra, ki prostovoljce opremijo s kamerami in mikrofoni in jih odpeljejo na sprehod po domačem kraju. Sprašujejo se, kako različne generacije zaznavajo in dojemajo mestno okolje, ki se hitro spreminja. Znanstveniki iz treh držav, podprti s sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta, so za potrebe raziskovanja razvili povsem novo metodo, ki jih je pripeljala do nepričakovanih ugotovitev. O tem se pogovarjamo v Frekvenci X, kjer spremljamo najboljšo finsko visokošolsko profesorico s sodelavci iz treh držav na sprehodu po zvočnih spominih človeštva.

Gosta: dr. Helmi Järviluoma, Univerza vzhodne Finske, dr. Rajko Muršič, profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Oddajo je pripravil Jan Grilc.