Frekvenca X

Medtem ko nas širjenje novega koronavirusa vse bolj plaši tudi v Sloveniji, se na Valu 202 vračamo k osnovam. Sploh vemo, kaj je to – virus? Omemba te besede večino ljudi zmrazi, toda pri virusih še zdaleč ni vse slabo. Nasprotno, virusi so nepogrešljivi spremljevalci razvoja življenja na Zemlji, v okolju okrog nas in v nas samih jih je nešteto, v sodobnosti pa se kažejo tudi kot izjemno obetavno terapevtsko sredstvo. O virusih in tudi neprijetnem širjenju novega koronavirusa smo se pogovarjali s svetovno znanim virologom Vincentom Racaniellom.

Na osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju so nas sprejeli vedoželjni osnovnošolci, ki so sodelovali v prav posebni izdaji Radiovednih. Pomagala nam je ekipa s Pedagoške fakultete: Barbara Rovšek, Maja Pečar, študenti Jurij Senič, Ana Suhadolnik in Matjaž Jerala.

Avtorici: Maja Stepančič in Tina Šoln

Pozdravljeni v novih Radiovednih! Tokrat gremo v gozdove med najstarejša drevesa. Vprašanje, ki nam ga je poslal poslušalec, zveni sila enostavno, a v bistvu ni.

Zanima ga: Ali drevesa lahko umrejo od starosti in katero drevo dočaka najvišjo starost?

Kdo so torej drevesni stoletniki in kaj ponavadi pokoplje drevesa? Odgovarja izredni profesor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta.

Danes pa o presenetljivem podatku, o katerem se povprečnemu Zemljanu še sanja ne. Ko stojite čvrsto pri tleh, se vam kakopak najbrž zdi, da ste povsem pri miru, tla so pri miru, okolje tu … Pa vendar si to našo Zemljo lahko predstavljali kot nekakšno vesoljsko ladjo, ki potuje precej hitro. Če bi zdajle stali na ekvatorju, bi se premikali približno 1670 km/h, tako hitro se tam okoli osi vrti naš planet, no, okoli Sonca pa potuje še hitreje, nekaj več 107 000 km/h. Velikanske številke, ane? Jih imate varno spravljene v svoji glavi? Tako lahko gremo na tokratno vprašanje radiovednega poslušalca, ki se glasi:

»Kje Zemlja dobi energijo, da se neprenehoma vrti okoli Sonca s hitrostjo 30 km/s?«

Z odgovorom pa se je poigral profesor astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter.

Plastika, bencin v avtomobilu, zdravila, gnojila, čistila – za proizvodnjo praktično vsega smo potrebovali katalizatorje. Kemijski inženirji jim pravijo čarobne snovi, ki poskrbijo, da se elementi povežejo na ravno pravi način, da dobimo želene kemične produkte. In čeprav se morda to bere kot umazana kemija, pa bi lahko s pomočjo katalizatorjev poskrbeli tudi za čistejši svet. Kako lahko denimo iz ogljikovega dioksida ustvarimo metanol, ki bi lahko v prihodnosti nadomestil fosilna goriva, povemo v četrtkovi oddaji Frekvenca X.

Danes nihče ne more več reči, da ni seznanjen s spreminjanjem podnebja, ki smo mu priča. O višjih povprečnih temperaturah, taljenju ledenikov, dvigovanju gladine morja, pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih in drugih spremembah v našem okolju beremo in poslušamo vsak dan. A redko katere države so se že začele resno pripravljati na nove razmere, tudi zato se že skoraj leto po vsem svetu vsak petek dogajajo podnebni protesti. Gre za množično politizacijo okoljskih zadev, ključni trenutek vsega pa je: oglasila se je najmlajša generacija, najstniki, bodoči volilci, ki se borijo za svojo prihodnost na Zemlji. V zadnji epizodi serije o podnebnih spremembah Stopinja in pol se torej sprašujemo, kako lahko ena oseba sproži globalni val štrajkov in spremembe v miselnosti družbe, ali je s protesti možen konkreten vpliv na politiko ter zakaj je treba v diskusiji o podnebnih spremembah omenjati podnebno pravičnost.

SOGOVORNIKI:

filozof Luka Omladič, Filozofska fakulteta v Ljubljani

sociolog Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta v Ljubljani

ameriški okoljski pravnik prof. dr. Donald Brown, univerza Widener v Pensilvaniji

klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta v Ljubljani

Mladi za podnebno pravičnost

14-letni aktivist Voranc Bricelj in 20-letna aktivistka Sofija Zavratnik Kain

V oktobrskih radiovednih smo že podali geološki odgovor na to vprašanje, tokrat pa smo zašli še v fizikalni svet. Pri razlagi nam pomaga Michel Adamič, magistrski študent fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki pravi, da je to klasični problem, s katerim se ukvarjajo bruci na njegovi fakulteti. In odgovor je – kdo bi si mislil – 42. Poslušajte!

Novi virus, ki pustoši po Kitajskem, je izbruhnil prav v času, ko na planetu poteka največja človeška migracija v letu. Potem ko je z živali na človeka preskočil novembra lani, je do zdaj okužil več kot 6000 ljudi, število žrtev pa je za zdaj nekaj več kot 130. Njegovo hitro širjenje skrbi strokovnjake, toda kljub temu ne ponavljamo napak, ki so nas pred leti drago stale v spopadanju z virusom SARS-a. Kaj za zdaj že vemo o skrivnostnem virusu s Kitajske in kako strokovnjaki z modeli ugotavljajo širjenje tovrstnih epidemij, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.

Marsikomu se skok v preteklost zdi nemogoč, saj čas vendarle teče le naprej, superhitre vesoljske ladje, ki bi omogočale potovanje v prihodnost, pa so zaenkrat še vedno del naše domišljije. A v dobi hitro razvijajoče se tehnologije bi si marsikdo upal trditi, da ideja o potovanju skozi čas počasi postaja resničnost. Zato tokrat Radiovedni odgovarjamo na vprašanje, ali je potovanje skozi čas mogoče.

Vidne podnebne spremembe so se začele v 80. letih prejšnjega stoletja, z vsakim letom pa so se večale vremenske obremenitve. Denimo v Siriji, ki je, kar zadeva podnebni vidik, zelo dobro preučena, so se po letu 2005 pojavljale večletne suše, ko je večina kmetovalcev izgubila možnost preživetja. Ljudje so zapuščali svoje domove, odhajali v Damask, ki je začel pokati po šivih. Nastajali so konflikti, ki so pripeljali do tega, da so ljudje začeli zapuščati državo in odhajati v iskanje boljšega življenja. Vzrok za izvorno selitev so bile izjemne suše, ki so bile v tem primeru posledica podnebnih sprememb. Danes pa tako v mednarodni skupnosti kot tudi mednarodnem pravu nimamo definicije za človeka, ki zapušča državo zaradi podnebnih sprememb. Bo pa to predmet obravnave, s katerim se bodo morale v prihodnje spoprijeti vse nacionalne države. In če se nam danes še zdi, da na naše življenje podnebne spremembe nimajo vpliva, da bodo ljudje zapuščali domove le ob morju, ker bodo izginile celotne otoške države, ali zaradi nepredstavljivih suš, se bomo na neki točki s težavo spopadali tudi v južni in jugovzhodni Evropi. Zakaj torej še nimamo enotnega poimenovanja in tudi zagotovljene zaščite za ljudi, ki zapuščajo domove zaradi podnebnih sprememb, kdo bo odgovoren za te ljudi in kdo bo poskrbel zanje, kam se bodo lahko preselili in kaj se lahko zgodi, če ne bomo zmanjšali izpustov toplogrednih plinov?

SOGOVORNIKI:

doc. dr. Maša Kovič Dine, strokovnjakinja za mednarodno pravo iz ljubljanske Pravne fakultete

Špela Kastelic, asistentka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

Lisa Lim Ah Ken, strokovnjakinja za podnebne migracije vzhodne Afrike in Afriškega roga Mednarodne organizacije za migracije Združenih narodov

Andrej Gnezda iz Umanotere

dr. Lučka Kajfež Bogataj iz Biotehniške fakultete