Globalna vas

Poletna epizoda Globalne vasi. Małgorzata Izabela Bialek mora na Poljskem pogosto pojasnjevati, da Sloveška sicer res nima morja, da pa Slovenija, kjer zdaj živi, ni Slovaška.

Poletna epizoda Globalne vasi. V Abu Dabiju, kjer lahko na avtomatu kupiš zlate palice in ure, Nataša Slak Valek promovira slovensko umetnost.

Doktorica kemije Mirjana Küzma je po končanem doktoratu sprejela prvo ponudbo za delo. Odgovorili so ji iz Singapurja, kjer je kasneje našla tudi moža in se ustalila. Dvakrat na leto se na krajši oddih vrne v domovino.

“Življenje v Sloveniji je kakovostno. No, ljudje bi se lahko imeli bolj radi, pa malo manj ogovarjali eden drugega, pa politiki bi lahko začeli malo resneje delati. V širši sliki pa se v Sloveniji ne rabi nič spremeniti, ker je res najlepša dežela. Življenje, ki ga ponuja, pa je daleč najbolj kakovostno v primerjavi z drugimi evropskimi državami in drugimi velemesti.”

Pravi, da je računica preprosta. V tujini si preprosto tam, kjer se ti izplača. “Če se ti ne izplača, je brez zveze da v tujini garaš, je v Sloveniji trikrat lepše.”

Nina Oven je na potovanju po Avstraliji spoznala fanta iz Brazilije, kjer zdaj študira notranje oblikovanje in odpira svoj studio. Če jo kdo iz Slovenije vpraša, kje živi, mu zaradi velikosti južnoameriške države odgovori, da je zdaj nekoliko dlje od plaže kot je bila prej. “Ko rečem, da sem dokaj blizu plaže, to pomeni, da sem od morja oddaljena osem do devet ur vožnje.”

Kadar jo vprašajo, zakaj ne bi šla domov, sta prva odgovora ljudje in raznolikosti države. “Ljudje spremenjo tvoj način gledenja na svet, fajn so. Potem pa raznolikost države. Samo s selitvijo ali z obiskom družine lahko vidiš veliko drugačnih kultur, pa hrane, toliko stvari je za doživeti, da se ti zdi, da je življenje prekratko.”

V posebni epizodi Globalne vasi ob 45. obletnici Vala 202 je Anjin gost Ciril Jazbec. Fotograf, ki beleži vpliv posledic podnebnih sprememb na ljudi. Zaradi številnih službenih potovanj lahko rečemo, da je doma vsepovsod.

Pred mesecem dni se je vrnil z Grenlandije. Pripoveduje o osuplosti zaradi hitrosti taljenja ledenikov na Arktiki. Ob tem zanikovalcem globalnega segrevanja priporoča, naj se odpravijo na prizadeta območja.

“Ko govoriš z ljudmi, zelo jasno povedo, da je bil tam led včasih zelo debel. Z roko pokažejo do pasu, do ramen. V zadnjih letih pa led sploh ne zamrzne več.”

Že v najstniških letih je razmišljala, da bi nekoč živela v Avstraliji. Pri tridesetih se je Ana po letih varčevanja, vzponov in padcev, raziskovanj, pridobivanja informacij le odpravila na dvoletno potovanje po svetu, med katerim je obiskala 50 držav, na koncu pa pristala v deželi tam spodaj.

Brisbane je najhitreje rastoča in razvijajoča se avstralska metropola, ima približno 2,4 milijona prebivalcev, pravi Aana in dodaja, da sta Sydney in Melbourne še vedno pomembnejši mesti, Brisbane pa je bolj topel, prijazen in ponuja prijetnejše življenjsko okolje

“Mesto je zelo priljubljeno med mladimi, označeno je bilo tudi za najbolj hipijevsko mesto. Ta hipijevski izraz bi morda komu predstavljal negativen predznak, ampak gre za toplino, mladost, ki jo mesto izžareva, je idealno za družine. Ne najdem pomankljivosti. Hrana, namestitev, prevoz, z vsem sem zadovoljna.”

Tit Hočevar dela v finančnem oddelku uglednega podjetja na Bavarskem, ki se ukvarja s prodizvodnjo in prodajo ženskih oblačil in modnih dodatkov. Nekdanji slovenski reprezentant v ragbiju poskuša ločevati službo in nekdanje športno udejstvovanje, a je prepričan, da izkušnja z ekipnim športom pomaga pri lažjem prilagajanju na novo okolje, kar koristi tudi v poslovnem svetu. “Ragbi mi je dal disciplino, vzdržljivost, zagretost, zagrizenost in to, da vedno poskušam doseči zadani cilj.”

Ko je odšel v tujino, je imel namen ostati dve leti, morda tri. “Zdaj pa sem v tujini že dest let. Trenutno je v Sloveniji težko najti službo s primerljivo plačo, ne isto, s primerljivo.

Foto: rgh-rugby.com

Helena Brec Loredan je prepričana, da je življenje v tujini posebna izkušnja. “Še tako pisano domače okolje je ne more nadomestiti. In vedno sem hvaležna za to izkušnjo, človeku odpre misli, zbistri um in tako pridemo do nekaterih novih spoznanj, s katerimi drugače gledamo na življenje.”

Pravi, da se Dunaj upravičeno hvali, da je družinam prijazno mesto. Večina njenih znank je zaposlenih za skrajšani delovni čas, vrtci so zelo ugodni, v mestu pa je veliko zelenih površin, urejenih parkov in igral. "Dunaj ponuja tudi veliko muzejev in galerij, kamor imajo otroci brezplačen vstop. Tako že otroke ozaveščajo o kulturnih vrednotah in navajajo na obiskovajne kulturnih ustanov."

Svoje Leon Kocjančič delo opravlja na vojaški akademiji Združenega kraljestva zahodno od Londona, formalno pa je zaposlen na univerzi, ki vojaški akademiji ponuja storitve. Je del skupine za elektronsko vojskovanje, ki se ukvarja s procesiranjem signalov, z radarji, procesiranjem slik in avtomatskim zaznavanjem tarč.

Ker deluje na vojaškem območju, mora spoštovati vojaški red. Na primer pri kosilu obstajajo pravila oblačenja. “Ne smeš nositi kavbojk, ne smeš imeti obutih superg, oblečeno moraš imeti srajco, da sploh lahko večerjaš.” Vsak dan, ko gre na akademijo, ga pri vratih temeljito preverijo, pregledi pa so se še poostrili po napadih v Londonu.

Lara Balodis Slekovec je profesionalna plesalka, ki je lani ob dvojcu Maraaya nastopila na Evroviziji na Dunaju. Trenutno vadi za nove nastope. Trenira vsako jutro. Teče po plaži ali pa obiskuje fitnes. Kot pravi, morajo biti s soplesalkami dobro kondicijsko pripravljene. V prihodnjih tednih bodo namreč nastopale vsak večer z izjemo enega, saj zakonodaja prepoveduje delo vsak večer v tednu, kar po besedah Lare preverja tudi policija.