Danes gremo v Pomursko statistično regijo, ki jo sestavlja 27 občin. Med njimi so na primer tudi Apače, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Zdaj pa gremo na skrajni severovzhod države – v občino, ki jo z zahodne strani objema občina Šalovci, z vzhodne pa državna meja z Madžarsko. Občina, ki jo je obiskala Darja Pograjc, ima dobrih 18 kvadratnih kilometrov površine, okoli 370 prebivalcev in zgolj dve naselji: Krplivnik in Hodoš.

Občina Hodoš ima dobrih 18 kvadratnih kilometrov površine, približno 370 prebivalcev in samo dve naselji (Hodoš in Krplivnik)

Občina Hodoš leži na skrajnem severovzhodu države, na Goričkem. Z zahodne strani jo objema občina Šalovci, z vzhodne pa državna meja z Madžarsko.

Jugoslovanska stražna stolpa

V občini sta dva stražna stolpa, ki pričata o zgodovini tega območja. Zgrajena sta bila kmalu po drugi svetovni vojni, ko so po celotnem mejnem območju nekdanje Jugoslavije zrasle karavle, ki so tvorile tesno verigo vojaškega nadzora. Rozalija Totić, upokojena vzgojiteljica in predsednica Kulturno-turističnega društva Örség Hodoš, razloži, da sta bila pred kratkim obnovljena.

"Tukaj sta bili tudi dve karavli, ki sta imeli kontrolne točke na podstrešjih, ampak ni bilo takšnega razgleda in so potrebovali še dodatna stolpa. Nadzorovali so predvsem stometrski pas tukaj ob meji. Jaz se še spomnim, da sem imela kot tukaj rojena posebno dovoljenje, da sem lahko šla v ta pas."

15-metrski stražni stolp, obnovljena jeklena konstrukcija. Hodoško jezero, dom bobra in vidre

Ob zapornici na Hodoškem jezeru Marjana Hőnigsfeld Adamič z Lutre, inštituta za ohranjanje naravne dediščine, razloži, da je jezero umetno: "Na Goričkem naravnih stoječih vod ni. Človek je napravil to jezero, tam v sedemdesetih, osemdesetih so bila narejena." Danes jezero predstavlja habitatni vozel, kjer se živali napajajo in se kopajo. Obiskovalec lahko z nekaj sreče sreča celo vidro ali bobra.

"Sta kar dobra sostanovalca! Vidra kot zver je pač pametna in če se le da, ne koplje svojih brlogov in rovov, ampak se kar pridruži pridnemu bobru, ki to zgradi zase, potem je pa po navadi v kakšnem delu bobrišča prostor tudi za vidro. Kar zadeva hrano, pa nista konkurenta – bober je rastlinojed, vidra pa je plenilec."

Ob jezeru so opazili tudi ptice, kot so mokoži, rakarji in bobnarice. Na jezeru je pred časom prebivala celo labodja družina z belimi mladiči.

Hodoško jezero (in zapornica). Opazite vidrine poti? Slovenski Orban, Ludvik Orban

"Odvodnjavanje čistim ob cesti, nenazadnje tudi bankine. Zaradi tega ogromnega dežja, ki je bil v zadnjem času pri nas, je veliko zamuljenih jarkov," pove župan Hodoša Ludvik Orban, ko skoči s svojega bagra in me pozdravi. V občini ta hip živi približno 370 prebivalcev. Vsak nov prišlek je še kako pomemben.

"Pred dvema mesecema sta se priselili dve družini, dve petčlanski družini, to se pravi 10 ljudi. Nekje vedno bojujemo z Osilnico, ker tudi Osilnica je tu nekje. Mi imamo seveda povezavo z županjo in včasih se pogovarjava. Nazadnje, ko sva se pogovarjala, je rekla, da jih je več kot nas."

Oddaljenost je sicer verjetno res največja slabost občine, pa še ta je v teh časih, ko se moramo držati bolj narazen, prej prednost. Je pa kakovost življenja visoka – še zrak tu diši drugače, bolj čisto, bolj domače, zagotavljajo domačini.

Župan občine Ludvik Orban. Značilni panonski vodnjak, t. i. vodnjak na »čigo«.