Pri Mednarodni zvezi prevajalcev FIT pozorno spremljajo predlog češkega zakona o tujcih, ki določa, da bi lahko upravni organ namesto uradnega tolmača, vpisanega v seznam sodnih tolmačev, uporabil verificirano tehnično napravo. To bi lahko vodilo v kršenje pravice do poštenega sojenja, saj so tujci zakonsko upravičeni do pomoči tolmača. Gostja oddaje je predsednica Mednarodne zveze prevajalcev FIT Alison Rodriguez, ki se je srečala s predstavniki češke oblasti. Kot je poudarila, je češki primer izjemno pomemben, saj bi mu lahko sledili tudi po drugih državah. Alison Rodriguez je obiskala Slovenijo na povabilo Združenja stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT® v luči priprav na zasedanje Sveta Mednarodne zveze prevajalcev FIT (FIT Council) v Ljubljani v marcu 2025, ki ga bo Združenje SCIT® pospremilo z organizacijo mednarodnega foruma o spremembah in prihodnosti prevajalske in tolmaške stroke.

Razvoj umetne inteligence in prevajalnikov nakazuje, da bo treba načrtno ustvarjati okoliščine, v katerih bodo govorci in govorke »prisiljeni« uporabljati manjšinski (oz. na splošno) ciljni jezik, saj te potrebe »v realnem življenju« mogoče ne bo več, ugotavljata Matejka Grgič in Zarja Zver v članku Načrtovanje rabe jezika za opolnomočenje manjšinskih skupnosti v umetnointeligenčni dobi, ki je objavljen v zborniku Slovenščina v Italiji. Monografija je izšla ob 50-letnici Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI). Z dr. Matejko Grgič smo se pogovarjali o spletni rabi slovenščine v slovenski skupnosti v Italiji in aktualnosti poimenovanj zamejstvo, rojaki, matica, skupni slovenski prostor.

Človek ima v sebi nagnjenje do slikanja z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo, za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto ali špičasto podobo. Glede univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer treba biti previden, saj je lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno področje. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj (ponovitev). Foto: Pixabay

Janša je svetniški priimek, saj je nastal iz svetniškega imena Janez. Erjavec pa je priimek tabuja. Iz strahu in vraževerja pred medvedom so v preteklosti tej živali rekli rjavec, ker je niso hoteli priklicati, in tako je nastal priimek Erjavec. Tako izvore in pomene priimkov v knjigi Priimki razlaga Tino Mamić. Drugi del je namenil gorenjskim priimkom. Nekaj jih bomo preleteli. Med njimi tudi priimek Logar, saj izhaja iz Gorenjske (foto: Alexa / Pixabay).

Besedne igre niso le zabavne, ampak tudi koristne, saj nam širijo besedni zaklad in spomin. Igra Besedomat, v kateri mora uporabnik presoditi, ali 120 besed spada v slovenščino, pa naj bi prispevala še k širšemu dobremu. Pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU poskušajo z njo ugotoviti, katere besede so najbolj razširjene, podatke pa bodo uporabili za pouk slovenskega jezika, namenjen tujcem, prepoznavanje demence, ponovno učenje oseb s poškodbami glave, psiholingvistične raziskave in ustvarjanje novih, še boljših slovarjev. Gosta oddaje sta Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Matic Pavlič s Pedagoške fakultete v Ljubljani (Pavlo / Pixabay).

Kdor ne dela, naj vsaj jé, Elizabeta prijezdi na belem konju, Od jeze rit raste, to je nekaj primerov pregovorov in antipregovorov, ki širši javnosti niso znani. Z avtorjem Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov 2023 Matejem Metercem jih bomo spoznali in osvetlili njihov nastanek, tako kot tudi ostalih slovenskih pregovorov.

Ob svetovnem dnevu romskega jezika smo obiskali osnovno šolo Frana Metelka v Škocjanu. Na njej izvajajo projekt Sveta Evrope za eksperimentiranje z romsko-plurilingvalno politiko (RPPE). Njegov namen je raziskati možne vloge romskega jezika pri vključevanju romskih učencev v izobraževanje. RPPE vključuje šole iz treh držav članic Sveta Evrope: Grčije, Slovaške in Slovenije.

Romunščina je uradni jezik Romunije in Moldavije. Spada v skupino romanskih jezikov, po nekaterih ocenah pa jo govori od 24 do 28 milijonov ljudi. V Sloveniji ima romunski jezik že dolgo zgodovino, na Filozofski fakulteti v Ljubljani ga poučujejo že 46 let. Ta zanimiv romanski jezik nam bosta v oddaji osvetlili lektorica romunščine, dr. Ioana-Carmen Jieanu in ena izmed nekdanjih študentk romunskega jezika, Klara Rus.

Ali ste vedeli, da je bil prvi slovenski dialog v ameriškem filmu posnet za celovečerni film Naboj za Joeja iz leta 1954? V ljubezenskem prizoru v tem filmu moški izpove ženski ljubezen v več jezikih in eden izmed njih je tudi slovenščina. To nam je povedal naš gost Joe Valenčič, ameriški Slovenec, ki se je z ameriško igralko slovenskega rodu Audrey Totter pogovarjal o prvem slovenskem dialogu v ameriškem filmu. Naš gost nam je predstavil še nekaj drugih primerov prvih slovenskih besed na ameriškem radiu in v filmu. Beseda pa je sicer tekla o slovenščini med ameriškimi Slovenci (foto:Wikipedia).

Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.