Ali lahko narečje nasmeji bolj kot tisoč šal? Slovenski komiki, ki izvajajo standup, ne nastopajo le s šalami, temveč tudi z jezikom oziroma narečjem. Včasih pa se celo zdi, da že samo narečje doseže komičen učinek. Kako slovenski standupovci z narečjem gradijo identiteto in komičnost? To vprašanje je bilo v ospredju analize Govor in narečna identiteta pri slovenskih izvajalcih standupa, ki jo je pripravila Ina Poteko, asistentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Rezultate je predstavila na mednarodnem znanstvenem simpoziju Govor. Glas. Identiteta, ki je bil izveden na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. (Foto: Tumisu / Pixabay).

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU letos praznuje okrogel jubilej 80 let. Ustanovljen je bil torej takoj po drugi svetovni vojni, njegova naloga pa je sistematično spremljanje in raziskovanje slovenskega jezika. Podrobneje je njegovo delo, preteklost in prihodnost predstavil predstojnik inštituta dr. Kozma Ahačič.

S kombinacijo šestih pikic, razporejenih v liku pravokotnika, je mogoče zapisati skoraj vse. Tudi arabščino. V tem genialnem izumu pišejo Kitajci. Zakaj se je brajica ali brajeva pisava izkazala za najboljšo pisavo za slepe in slabovidne, da jo uporabljajo v 133 jezikih? V zgodovini je bilo sicer veliko poskusov, pa vendar je brajica postala v 200 letih razširjena metoda branja in pisanja ter simbol neodvisnosti in enakopravnega vključevanja slepih v širšo družbo. Gost oddaje je Dušan Brešar, avtor knjige Dotik besed, zgodovina opismenjevanja slepih in slabovidnih (foto: Pixabay / BlenderTimer).

Oddajo Jezikovni pogovori namenjamo jezikovno-kulturnemu programu Pot v Dramo, ki ga pripravlja in izvaja SNG Drama Ljubljana. S programom želijo organizatorji podpreti vključevanje v Sloveniji živečih tujcev v slovensko kulturno in družabno življenje ter jim predstaviti slovenski jezik v kulturi in gledališču. Gostji v studiu sta gledališka pedagoginja Špela Šinigoj ter udeleženka programa Elena Avilova. Vabljeni k poslušanju.

UIzi prevedeno je lahko hitro UIzi zgrešeno, je osrednje sporočilo jezikovne kampanje, ki se začenja ob mednarodnem dnevu prevajanja. Raba umetne inteligence je sicer lahka in enostavna, vendar je lahko tudi nezanesljiva. Sedem strokovnih združenj in tri slovenske univerze bodo v mesecu oktobru javnost opozarjali na izzive sodobnega časa, pomembno vlogo in vidnost jezikovnih poklicev ter družbeno odgovornost za razvoj slovenskega jezika, kulture in prihodnje jezikovne politike. Kako bodo bili ta boj, ki se včasih zdi kot boj z mlini na veter? Gostji sta Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, in Nataša Hirci z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Jezik je eno izmed najboljših orodij pa tudi orožij, ki jih ima človek. To se še posebej kaže v sodni dvorani, kjer lahko jezikovna usposobljenost sodelujočih močno vpliva na razsodbo. Jezikovna usposobljenost je lahko tudi pogoj zakonitosti sojenja. Kaj pa se zgodi, ko se začne jezik zapletati že pri samih zakonih? Ker so nejasni zaradi nedovršnih glagolov in množinskih oblik. Gostji oddaje sta Manja Skočir in Mojca Plesničar z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, soavtorici prispevka Jezik na zatožni klopi: natančnost, razumljivost in izzivi razlage pravnega pomena v kazenskem pravu. Prispevek sta predstavili na konferenci Razumeti pravo: jezikovna dostopnost kot temelj enakopravnosti, ki je nedavno potekala na Pravni fakulteti v Ljubljani (Foto: Pixabay).

Na anatolski planoti v osrednji Turčiji so arheologi odkrili nov jezik, imenovan kalašemščina. Njegov zapis so odkrili pred dvema letoma na glineni tablici na območju arheološkega najdišča Hatuše, prestolnice nekdanjega hetitskega imperija. Gost oddaje je dr. Luka Repanšek, predavatelj na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam je pojasnil to odkritje (Na fotografiji: Hatuša, vir: turško Ministrstvo za kulturo in turizem / Umut Özdemir).

Jezikovno, z glasbo in verodostojnimi informacijami povezovati Slovenijo s svetom in svet s Slovenijo je poslanstvo Radia SI, ki letos že 40 let nepretrgano deluje. O jezikovnih vidikih edinega radijskega programa za tujo javnost v Sloveniji smo se pogovarjali z vodjo nemške redakcije Tatjano Dolanc in Lidijo Petković iz angleške redakcije Radia SI.

Ali kmetje obdelujejo tla, zemljo ali prst? Čeprav se zdi vprašanje nepomembno, so se ob nastajanju Agronomskega terminološkega slovarja ob njem odpirali resni premisleki in dileme. Ob nastajanju slovarja, ki je trajalo več kot deset let, so se zgodili tudi zanimivi dogodki, ki so odprli druge premisleke. V Ameriki so kot blagovno znamko zaščitili poimenovanje za žito kamut, zaradi česar so ga morali umakniti iz slovarja. Med nastajanjem slovarja so bila opuščena tudi nekatera orodja, zaradi česar so se vprašali, ali je njihova poimenovanja še smiselno uvrstiti v slovar. S podobnimi in drugimi vprašanji se je ukvarjalo 29 strokovnjakov z 12 agronomskih področij, usklajevale pa so jih urednice Agronomskega terminološkega slovarja Valentina Usenik, Tanja Fajfar in Mateja Jemec Tomazin, ki je gostja oddaje (Foto: OtoZapletal / Pixabay).

Številni prevajalci so zaradi razvoja umetne inteligence zaskrbljeni glede prihodnosti svojih poklicev. Nove tehnologije vzbujajo v njih veliko mero pesimizma. Prof. dr. Alan Melby, zaslužni profesor na ameriški Univerzi Brigham Young, ki strojne prevode raziskuje že pet desetletij, pa je optimist. Ne samo, da je takšen po naravi, ampak tudi zaupa v moč človeškega prevoda. Rešitev vidi v označevanju prevodov, ki so jih pregledali strokovno usposobljeni prevajalci in niso v celoti proizvod umetne inteligence. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem sodelovanju na letnem srečanju Sveta Mednarodne zveze prevajalcev FIT, ki je na povabilo Združenja SCIT® letos prvič potekalo v Sloveniji (Foto: Jana Petrak Zajc / Združenje SCIT®).