Jezikovni pogovori

Potem ko je Bernarda Petelinšek prestala preizkus z Drakulo, prevodom črno-belega filma iz leta 1931 po tonskem zapisu, je bila pred več kot tridesetimi leti sprejeta med podnaslovne prevajalke na TV Slovenija. Prevedla je več kot tisoč celovečernih igranih filmov in dokumentarcev. Najbolj pa se je uveljavila s prevodi kultnih ameriških in britanskih pravniških serij ter detektivk. Pri njihovem prevajanju se je povezala s poklicnimi forenziki, njene prevajalske rešitve so se uveljavile v slovenskem pravosodju, iz vsega pa je na koncu ustvarila še Forenzični terminološki slovar. Bernardi Petelinšek je za njen prispevek v več kot tridesetletnem delu Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo (ponovitev).

Poljanski rokopis sodi med najdragocenejša odkritija slovenskega rokopisnega izročila. Delo je veljalo za igubljeno, leta 2008 pa so ga našli v kmečki hiši v Poljanski dolini. Njegovo ponovno odkritje in izjemno znanstvenokritično izdajo, ki je luč sveta ugledala letos, bosta predstavila urednika izdaje in letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja, doc. dr. Matija Ogrin in doc. dr. Andrejka Žejn.

Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je bil prepričan, da z učenjem novega jezika pridobimo novo dušo. Mogoče ta njegova misel še posebej velja za koptski jezik, zadnjo razvojno stopnjo egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Od novembra se koptščine lahko učite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so pripravili brezplačni tečaj. V prejšnji oddaji smo osvetlili zgodovino koptskega jezika, tokrat pa se bomo osredotočili na njegovo poučevanje. Gostje so dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti, in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na tamkajšnjem Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

Koptščina je zadnja razvojna stopnja egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Sodi med najstarejše že žive jezike. Francoski jezikoslovec Jean-François Champollion, ki je razvozlal egipčanske hieroglife, je zapisal, da je koptščina najpopolnejši in najbolj premišljen jezik, kar jih pozna. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani so pripravili brezplačni tečaj koptščine, nastaja pa tudi prva koptska slovnica v slovenskem jeziku. Gostje: dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

Gost oddaje je dr. Matej Meterc, glavni urednik Slovarja pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Njegovo delo paremiologa je pravo detektivsko delo, saj odkriva množico pomenov, ki jih vsebujejo pregovori, reki, velerizmi, antipregovori, vraže ... Med najtršimi orehi, s katerimi se srečuje, je pregovor Dolga ljubezen, gvišna bolezen, saj ni popolnoma jasno, kaj vse lahko pomeni (ponovitev).

Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.

Anja Kamenarič, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je izvedla obsežno mednarodno raziskavo o uporabi umetne inteligence v založništvu. V njej je sodelovalo več kot 250 strokovnjakov iz 30 držav. Izsledke je predstavila na nedavnem Mednarodnem prevajalskem simpoziju Društva slovenskih književnih prevajalcev. Predstavitvi je dala naslov Pametni prevod ali prevara? Kaj o umetni inteligenci menijo založniki (Foto: Mohamed_hassan / Pixabay).

Ali lahko narečje nasmeji bolj kot tisoč šal? Slovenski komiki, ki izvajajo standup, ne nastopajo le s šalami, temveč tudi z jezikom oziroma narečjem. Včasih pa se celo zdi, da že samo narečje doseže komičen učinek. Kako slovenski standupovci z narečjem gradijo identiteto in komičnost? To vprašanje je bilo v ospredju analize Govor in narečna identiteta pri slovenskih izvajalcih standupa, ki jo je pripravila Ina Poteko, asistentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Rezultate je predstavila na mednarodnem znanstvenem simpoziju Govor. Glas. Identiteta, ki je bil izveden na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. (Foto: Tumisu / Pixabay).

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU letos praznuje okrogel jubilej 80 let. Ustanovljen je bil torej takoj po drugi svetovni vojni, njegova naloga pa je sistematično spremljanje in raziskovanje slovenskega jezika. Podrobneje je njegovo delo, preteklost in prihodnost predstavil predstojnik inštituta dr. Kozma Ahačič.

S kombinacijo šestih pikic, razporejenih v liku pravokotnika, je mogoče zapisati skoraj vse. Tudi arabščino. V tem genialnem izumu pišejo Kitajci. Zakaj se je brajica ali brajeva pisava izkazala za najboljšo pisavo za slepe in slabovidne, da jo uporabljajo v 133 jezikih? V zgodovini je bilo sicer veliko poskusov, pa vendar je brajica postala v 200 letih razširjena metoda branja in pisanja ter simbol neodvisnosti in enakopravnega vključevanja slepih v širšo družbo. Gost oddaje je Dušan Brešar, avtor knjige Dotik besed, zgodovina opismenjevanja slepih in slabovidnih (foto: Pixabay / BlenderTimer).