Dr. Annemarie Steidl je ljubiteljica arhivov in zgodovine. Zaposlena je na Univerzi na Dunaju, specializirana pa je za zgodovino migracij. Predvsem jo zanima izseljevanje iz vseh delov avstro-ogrske monarhije v ZDA, zato je nekaj časa predavala in preučevala migracijske tokove tudi v Minnesoti

Zgodovinarka dr. Annemarie Steidl

Dr. Annemarie Steidl je ljubiteljica arhivov in zgodovine. Zaposlena je na Univerzi na Dunaju, specializirana pa je za zgodovino migracij. Predvsem jo zanima izseljevanje iz vseh delov avstro-ogrske monarhije v Združene države Amerike, zato je nekaj časa predavala in preučevala migracijske tokove tudi v Minnesoti. Ena od njenih raziskav je vključevala poročne pogodbe:

Poroke so pomemben indikator integracije, to velja še danes. Sploh prva generacija priseljencev se skoraj vedno poroča med sabo, tudi to velja še danes. Jezik in religija sta ključna podatka. Kaj naj torej naredi slovenski delavec na severu Minnesote v 19. stoletju? Piše domov sorodnikom, prijateljem, znancem: »Našel sem si dobro službo, ostal bom tukaj. Najdite mi neko dekle in jo pošljite sem.« Pogost pojav je bil to.

Med drugim je odkrila podatek, da se je iz Avstro-Ogrske od leta 1840 do prve svetovne vojne izselilo 60 milijonov ljudi, kar je več, kot je leta 1900 imela prebivalcev.

V tujini so potem nastajale različne nacionalne skupnosti, nikoli pa kakšna skupna avstro-ogrska skupnost. Govorimo lahko o bližinah in afinitetah. Pa seveda bližini tvoje skupnosti. Če je obstajal češki dom, so tja zahajali tudi Slovenci in Hrvati. Znotraj monarhije je veliko vlogo igral jezik. Nemško govoreči Avstrijci so se tako veliko bolj družili z Nemci. Madžari so bili tako ali tako posebna zgodba.

Monarhija je tudi lobirala v Združenih državah, da te v svojih popisih niso zahtevale vpisa nacionalnosti, ampak samo državo porekla. To se je spremenilo šele leta 1910. Ko kot raziskovalka migracij govori o vzporednicah z današnjimi migracijskimi tokovi, se ji zdi strah pred selitvami popolnoma neupravičen. Nekaj milijonov ljudi ni velika številka. Poleg tega pa smo sami posredni povzročitelji masivnih selitev ljudi:

Ne želi si cela Afrika priti v Evropo, raje bi ostala doma. Mi pa moramo pomagati, da bo lahko ostala doma. Ko ji bomo nehali prodajati orožje, izvažati vse slabo, česar mi ne potrebujemo, bo tudi ona našla nov smisel. Preveč je propadlih držav, v katerih res ni mogoče živeti. Bi si vi želeli živeti v Somaliji ali bi čim prej poskušali pobegniti in se rešiti? Za to, kar se dogaja tam, so Združene države in Evropa soodgovorne.