Pouk slovenščine in v slovenščini je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj vsake narodne skupnosti. Izzivi, s katerimi se soočajo, pa se med državami razlikujejo. Porabski Slovenci imajo tri dvojezične vrtce in dve osnovni šoli. Pouk slovenščine je na voljo tudi v gimnaziji, toda pomanjkanje usposobljenih učiteljev in profesorjev postaja vse večji problem. Matična država pomaga s pedagoškimi pomočniki, vzgojiteljicami in učiteljicami asistentkami. Pa je to dovolj? Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine in kakšen je končni rezultat? Koliko se učenci dejansko naučijo?