100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

Naši možgani imajo fascinantno sposobnost, da odmeve uporabijo za zvočni zemljevid prostora ali pa jih utišajo

V avgustovskih epizodah smo tako ali drugače navdihnjeni z dogajanjem v gorah. Ste že kdaj bili pozorni na odboj zvoka ob stene višacev. O odmevih in našem slušnem zaznavanju smo se  pogovarjali s prof. dr. Andrewom Kingom, direktorjem centra za integrativno nevroznanost in vodjo skupine za slušno nevroznanost na Univerzi v Oxfordu.

V življenju smo obkroženi z objekti v našem okolju, ki odbijajo zvok naših glasov ali drugih virov, drugih ljudi. Ti zvoki so lahko naravni ali umetno producirani. Če bi bila midva zdaj v isti sobi, bi vaš glas prišel do mojih ušes neposredno, hkrati pa bi se odbijal tudi od sten. Ti odboji do ušes pridejo z majhnim zamikom in bi lahko popačili ali zmotili originalni zvok. Pričakovali bi torej, da nam odmevi povzročijo težave z razumevanjem. Če recimo pogledamo študije, ki so pod drobnogled vzele naprave za računalniško prepoznavanje govora, je znano, da se prepoznavanje govora slabo obnese, če se pojavljajo odmevi. Človeški možgani pa so pri tem čudovito boljši. V možganih obstajajo mehanizmi, ki potlačijo odmeve in ohranijo prvotni zvok.