Med štirimi stenami

Ambasador Zavoda VOZIM tetraplegik Vlado Peterlin.

Vlado Peterlin je pred sedmimi leti na poti domov vozil prehitro, pod vplivom alkohola in ni bil pripet z varnostnim pasom. V prometni nesreči je utrpel tako hude posledice, da je postal tetraplegik. Kljub težki osebni izkušnji je ostal pozitiven in že nekaj časa kot ambasador Zavoda VOZIM ozavešča mlade, da alkohol in volan ne gresta skupaj. Sam pripoveduje: »Moja pot od službe do doma je namesto deset minut trajala osem mesecev.« Vlado Peterlin je bil gost tokratne oddaje Med štirimi stenami.

Ob bližajočih se praznikih, ki so tudi čas zabav in alkohola, je sporočilo Vlada Peterlina, ki je član Zveze paraplegikov Slovenije in ambasador Zavoda VOZIM, jasno:

»Če imamo denar za alkohol, ga imamo tudi za taksi. Naj pelje nekdo, ki ne uživa alkohola. Ali pokličemo starše ali babico, dedka, teto, strica. Mislim, da je vseeno lažje preživeti kakšno kritiko od staršev, kakor presedeti potem celo življenje na vozičku oziroma, da se zgodi še hujše - smrt. Rekel bi vsem, ki se bodo v teh praznikih zabavali s kuhančki in s kostanjem, naj imajo glavo na mestu, naj pustijo avto tam, kjer je, naj raje uporabljajo javni prevoz, samo naj se ne usedejo za volan pod vplivom alkohola, ker lahko rešijo življenje sebi in komu drugemu.«

Dr. medicine, pedopsihiatrinja Jerneja Maček

Evropska unija je razglasila leto 2022 za evropsko leto mladih. Leto bodo polnile konference, različni drugi dogodki ter kampanje. Vse to naj bi pripomoglo k temu, da bi mlade bolj upoštevali pri oblikovanju politik EU. Z evropskim letom mladih želi EU dati poudarek na mlade, ki so med pandemijo covida-19 prestali veliko stisk. Izrazito poslabšanje duševnega zdravja v družbi, ki ga je mogoče pripisati epidemiji, opažamo tudi v Sloveniji. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem, so zaskrbljeni. Otroci in mladostniki doživljajo veliko stisk, veča se tudi število duševnih bolezni in dejanj, ki kličejo po strokovni, tudi bolnišnični pomoči. Takšna so na primer samopoškodovanja. Odraz česa so in kako se z njimi spoprijeti?

Poznamo od šest do osem tisoč redkih bolezni, zaradi katerih trpi manj kot pet ljudi na deset tisoč prebivalcev, 75 odstotkov med njimi je otrok

Ocenjujejo, da v Sloveniji za eno od šest do osem tisoč redkih bolezni trpi 120.000 ljudi. Večina niti ne pride do diagnoze in 75 odstotkov med njimi je otrok. Pri Društvu Viljem Julijan si prizadevajo za zgodnjo diagnostiko redkih bolezni, med katerimi je večina genetskih, da bi tako povečali možnosti za pravočasno zdravljenje. Prav tako si želijo, da bi imele družine tistih otrok, ki so zaradi redkih bolezni obsojeni na smrt že v otroštvu, možnost dostojanstvenega poslavljanja od svojega družinskega člana v otroškem hospicu. V oddaji Med štirimi stenami gostimo Gregorja in Nino Bezenšek, očeta in mamo Viljema Julijana, ki sta po njegovi zgodnji smrti ustanovila sklad za pomoč otrokom z redkimi boleznimi.

Pri zdravljenju raka je pomembna tudi psihološka podpora

Soočenje z rakom ni velik izziv le za bolnika, pač pa tudi za njegove bližnje. Vsi se znajdejo v povsem novi situaciji, ki čez noč obrne prioritete in doživljanje običajnega življenja. Marsikomu vsakdan postane pretežak. Do psihološke podpore je včasih težko priti, še posebej se je to pokazalo v času epidemije Covida. Dr. Vesna Radonjič Miholič, klinična psihologinja, bo spregovorila o stiskah bolnikov in o psihološki pomoči. Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo pa bo predstavila novo spletno platformo za bolnike s krvnim rakom POSVETUJ.SE, ki bolnikom in njihovim svojcem ponuja brezplačne individualne spletne posvete.

Življenjska zgodba Hejdi Koren Corel in njene družine.

Življenje piše različne zgodbe. Zgodba Hejdi Koren Corel je zgodba o bolečini ob izgubi otroka in zavedanju, da trpljenja ni več. Je zgodba o pogumu, odrekanju in skrbi za otroka s posebnimi potrebami. Je zgodba mame, ki je zmogla sprejeti ta življenjski izziv.
S kakšnimi strahovi se spoprijemajo starši otrok s posebnimi potrebami, kako se odnosi v družini spremenijo in kakšno skrb potrebuje tak otrok? O tem z ekonomistko Hejdi Koren Corel, ki pravi, da je po srcu žena in mama.

»Otroci s posebnimi potrebami se rodijo posebnim mamam. Treba je potem na drugi stani videti, koliko mam sprejme ta življenjski izziv. Nekatere najdejo pogum in moč, nekatere ne. Jaz osebno se počutim zelo privilegirano. Počutim se kot veteran, ki je preživel eno veliko vojno. In meni je uspelo in jaz sem preživela. In jaz sem danes dobro. Niko, hvala, ker sem danes tako bogat človek, kot jih je malo,« je povedala Hejdi Koren Corel.

Šest od desetih žensk je povedalo, da menopavzne spremembe negativno vplivajo na njihovo delo.

Več kot polovica žensk priznava, da menopavzne spremembe negativno vplivajo na njihovo delo. Kljub temu so menopavzne težave tabujska tema, saj ženske nerade govorijo o njih, delodajalci pa so s to problematiko v glavnem slabo seznanjeni. Magdalena Fabčič je univ. dipl. biologinja, ki je z izobraževanjem na tem področju najprej iskala rešitve zase, potem pa je svoje znanje začela deliti z drugimi kot svetovalka za izzive srednjih let, ki pomaga posameznicam in podjetjem ohranjati polno angažiranost ter zmanjšati vpliv stresa in hormonskih težav na uspešnost in odnose na delovnem mestu in ohraniti kakovostno življenje. Z njo se bomo pogovarjali o težavah z menopavzo na delovnem mestu.

Življenjska zgodba Alenke Čurin Janžekovič, ki že od rojstva živi z Morquijevim sindromom.

Gostja oddaje Med štirimi stenami bo upokojena učiteljica in ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič iz Svetega Tomaža pri Ormožu. V knjigi Sam bog naj jo bere, napisala jo je Petra Škarja, je opisala svoje življenje skozi prizmo bolezni: čudovito otroštvo, starševsko toplino in ljubezen do poučevanja. Že od rojstva živi z Morquijevim sindromom, ki prizadene vse sklepe. Zaradi pomanjkanja enega od encimov za presnavljanje sladkorja hrustanec in kosti pri tej bolezni dobesedno razpadajo. Za bolezen ni zdravila. Imela je več operacij, neznosne bolečine jo spremljajo že vse življenje. Kljub preizkušnjam ima neizmerno voljo do življenja. V knjigi je zapisala: »Življenje me je naučilo, da je pomembno poslušati in slišati svoje telo. In prav zato vem, da mi dolgo ne bo več služilo, kot mi je do zdaj. V teh letih se je izčrpalo … ne naveličalo. Še vedno živim radostno.«

»Jaz ne želim tretjega življenjskega obdobja končati v domu za ostarele, tudi na domu, da me kdo neguje, ker si prvič ne želim trpljenja, ker sem ga imela preveč in tudi preveč videla pri svojcih. Drugič pa sem prepričana, da ima človek to pravico, da sam odloča o končanju življenja, kajti rodimo se, ne da bi pri tem bili kot tisti udeleženci, ki smo se odločili roditi, potem moramo živeti kakorkoli že pač je, danes v tem našem svetu pa se mi zdi, da obstaja toliko možnosti, ki lahko človeku olajšajo to zadnjo pot brez trpljenja,« je povedala Alenka Čurin Janžekovič v oddaji Med štirimi stenami.

Šolsko okolje - izzivi in rešitve

Na pragu jesenskih počitnic nas zanima, s kakšnimi izzivi se sooča šolski prostor – točneje OŠ Preserje pri Radomljah, ki je prejemnica naziva najbolj kulturna slovenska šola – to priznanje podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ker se covida nismo otresli, je šolski prostor še vedno v primežu ukrepov, pa vendar je naloga vseh, ki delajo v šolah, da zagotovijo čim bolj običajno življenje na šoli. Je v tem šolskem letu kaj lažje, saj že imamo izkušnje pandemije, ali pa težje, ker se težave kopičijo? Šola je skupnost otrok, učiteljev in celotne ekipe zaposlenih na šoli. Na kakšen način to skupnost oblikovati in voditi tako, da bo varna, spodbudna in ustvarjala? Zakaj je pomembno, da se že pri otrocih spodbuja empatijo, sposobnost razumeti drugega? Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah se držijo načel Williama Glasserja – kakšna so in zakaj so se odločili zanje?

Kronični bolečinski sindrom, ki zelo poseže v življenje posameznika

Fibromialgija je sicer že stara bolezen, gre za sindrom, ki združuje veliko simptomov, vendar jo kot bolezen priznavajo šele zadnjih 30 let. Pot do diagnoze je dolga, fibromialgija pa zelo poseže v življenje bolnikov, saj ima mnogo obrazov. V tokratni ponovitvi oddaje bomo sindrom fibromialgije spoznali z medicinskega vidika in slišali lastno izkušnjo.