Med štirimi stenami

Ne prepuščajmo otrok pametnim napravam!

Pretekli teden so imeli počitnice otroci iz zahodne in osrednje Slovenije, ta teden pa tisti iz vzhodnega dela. Covid je tudi v tem šolskem vplival na otroke in mladostnike, otežil običajne stike s sovrstniki in marsikatere izven šolske dejavnosti. Covid je otroke tudi še dodatno priklenil na pametne naprave. Včasih se zdi, da pozabljamo na pomen igre in pomen kvalitetnega preživljanja prostega časa otrok - oboje pa ima v vsestranskem razvoju otrok gotovo velik pomen.

Še vedno nisem ves čas OK in poiščem pomoč, ko jo potrebujem

Sašo Dudić je uspešen tetovator, pa tudi gorski reševalec, amaterski igralec, glasbenik, oče, plezalec in potapljač. Na poti v uspešno odraslo življenje se je spoprijemal s slabo samopodobo, depresijo, občutki panike in utesnjenosti ter motnjami hranjenja. Takrat bi si želel več strokovne pomoči in predvsem to, da bi se že prej opogumil in svojo stisko delil z drugimi. Prisluhnite njegovi zgodbi.

Nisi OK? Povej naprej!

O vrhunskem športu in boju z boleznijo.

Gostja oddaje Med štirimi stenami je bila nekdanja vrhunska športnica biatlonka s štirimi nastopi na olimpijskih igrah Tadeja Brankovič. Športu je ostala zvesta tudi po koncu kariere, saj predava različnim organizacijam, poučuje smučarski tek, nordijsko hojo in rolanje. O svojem življenju je napisala knjigo Peta olimpijada. »Štiri olimpijske igre so merile rezultat na štoparici. Peta ne meri hitrosti,« je zapisala v knjigi. Ta je zanjo najtežja, saj se spopada z rakom. Naučila jo je zavedanja, da je vse minljivo. In kot nadaljuje v knjigi: »Zato je potrebno živeti. Biti hvaležen za vse, kar imaš. Ni vse samoumevno. Treba je zaupati vase in se imeti rad. Biti optimističen in pozitiven.« Tadeja Brankovič svoj mir in svobodo išče v gibanju.

»Bolezen pride nepričakovano, in to je bil zame največji izziv, v tem smislu, ker sem bila celo življenje navajena načrtovati treninge, tekmovanja. Na bolezen ne moreš vplivati, zgodi se, pride in samo od tebe je odvisno, kako jo boš sprejel. To je bil zame izziv, po drugi strani pa sem bila vesela, da sem tako športno to prenesla. In tudi bolezen sem vzela zelo športno, s ciljem, da pridem na cilj tudi pete olimpijade. Če rečem po biatlonsko: zdaj sem v zadnjem krogu in mi gre dobro," je povedala Tadeja Brankovič.

Odpri srce - geslo letošnjega mednarodnega dneva

Epilepsija - bolezen z mnogimi obrazi. Bolezen, ki morda še vedno prinaša strah in mnogo vprašanj. A tudi bolezen, ki jo medicina že dobro obvladuje, zato se bolniki in njihovi svojci vedno bolj uspešno spopadajo z vsakdanjim življenjem. K sprejemanju epilepsije prav tako pripomore širjenje znanja in vedenja, predsodkov je vse manj. Drugi ponedeljek v februarju skupaj z več kot 140-imi državami po svetu obeležujemo mednarodni dan epilepsije. Naša sogovornica je dr. Natalija Krajnc, dr. med., specialistka otroške nevrologije in specialistka pediatrije, strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in predsednica Društva Liga proti epilepsiji.

Depresija je pri starejših pogosto prezrta

Depresija je najpogostejša duševna bolezen v starosti. V pandemičnih časih je zaznati opazno več tesnobnih, depresivnih stanj. Kako se s tem časom spopadajo starejši?  Kako depresijo prepoznavamo, kako starejšim pomagamo in kako jo lahko preprečimo?

Dr. Janez Sečnik: Veliko vidimo v očeh otroka

O sramu kot normalnem čustvu, ki se pojavi v določenem obdobju otroštva, in o sramu kot pretirano toksičnem stanju, ki povzroča izgubo medsebojnega stika med starši in otroki, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Tudi o tem, kako pomembno je samoopazovanje in v skladu s tem spreminjanje svojih odzivov v odnosu z otrokom, da nas ne odnese predaleč, z dr. Janezom Sečnikom, relacijskim družinskim terapevtom iz Študijsko raziskovalnega centra za družino.

Darja Strazberger - mama, ki skrbi za dva otroka s cerebralno paralizo in težko gibalno oviranostjo.

Anže in Enej Strazberger sta živahna 12 let stara dvojčka. Njuna mladost pa se razlikuje od mladosti vrstnikov, saj imata cerebralno paralizo in sta težko gibalno ovirana. Najbolj si želita, da bi lahko hodila, se ukvarjala s športom in se sproščeno igrala na otroških igriščih, tako pa dogajanje spremljata le iz električnih invalidskih vozičkov. Kakšno je življenje družine, ki ima dva invalidna otroka, kakšno pomoč bi potrebovala, kako poskrbeti za potrebe otrok in kako preprečiti izgorelost staršev? Gostja oddaje je bila Darja Strazberger, mama, ki požrtvovalno skrbi za svoja otroka.

Darja Strazberger se zavzema za to, da bi se na tem področju izboljšalo kar nekaj stvari:

»Rada bi povedala, da se od leta 2014 naše delno plačilo za izgubljeni dohodek ni usklajevalo z minimalno plačo, kot je bilo obljubljeno. In za to razliko smo prikrajšani vseh 7 let. Že od leta 2019 pošiljam dopise na ministrstvo za delo, varuhu človekovih pravic, zagovorniku načela enakosti in tudi poslancem in poslanskim skupinam – skratka, vsem odločevalcem – da bi predlagala, da se uredi sofinanciranje družinskega avtomobila oz. invalidskega kombija za družine za otroke s posebnimi potrebami. Če imaš otroka s posebnimi potrebami, potrebuješ večji avto in kombiji so res zelo dragi, če želimo, da so prilagojeni. Sofinancirana je samo rampa.«

»Potrebno bi bilo sofinanciranje bivalnih površin. Pri nas bi, ker živimo v hiši, nujno potrebovali dvigalo, vendar tega država ne sofinancira. Prosila bi tudi za zagotovitev pomoči tretje osebe družinam in otrokom na domu, ko so otroci doma. Delno plačilo za izgubljeni dohodek bi moralo biti usklajeno s povprečno plačo, ker je bilo ves čas v višini minimalne plače, le da se od leta 2014 sploh ni več usklajevalo z njo. Predlagam ministrstvu za zdravje, da se zagotovijo dodatne fizioterapije ali druge terapije za otroke na področju, na katerem jih potrebujejo.«

Breda Rožič o skrivnostih življenja in egu

»Ko življenje vzameš kot potovanje v neskončnost svojega uma, zares zaživiš. Živiš polno, radostno in spoštljivo. Spoštljivo do sebe in do drugih.« Tako pravi Breda Rožič, avtorica knjige Skrivnosti življenja. V tokratni oddaji boste izvedeli, zakaj je pomembno zavedanje, da nič na tem svetu ni samoumevno in ni naključje, kaj je tisto, kar nas omejuje na naši poti in kako lahko na tej poti zadihamo s polnimi pljuči.

V razredu ne smemo le grajati in disciplinirati, treba je podpreti tudi želena vedenja in vzpostaviti prijetno ter spodbudno učno okolje

Pred nekaj leti smo v oddaji Med štirimi stenami govorili o Neverjetnih letih – programu za usposabljanje staršev in otrok, ki pri majhnih otrocih preprečujejo in obravnavajo težave z neustreznim vedenjem, hkrati pa spodbujajo njihovo socialno in čustveno komponento. Temu programu krepitve duševnega zdravja otrok, ki sicer izvira iz Severne Amerike, se je kmalu pridružil tudi program vodenja razreda za učitelje. Tudi učilnica je namreč prostor, kjer se odnosi, situacije in težave odvijajo med štirimi stenami. Vzpostaviti prijetno vzdušje, v katerem se vsi učenci počutijo sprejete, so odnosi dobri, se težave rešujejo sproti in je delovna vnema velika, pa je težko. Nekaj smernic, strategij daje učiteljem in vzgojiteljem program Neverjetna leta - program vodenja razreda za učitelje. Med drugim se izvaja na Finskem, Norveškem, Danskem, Portugalskem, Irskem, Novi Zelandiji, v Belgiji in Veliki Britaniji, pri nas se ga je udeležilo 180 učiteljev in vzgojiteljev z nekaterih slovenskih šol (OŠ Trnovo, OŠ Kolezija, OŠ Martina Krpana, OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah, OŠ Šalek Velenje ter OŠ Logatec).

Gostje: dr. Marija Anderluh, predstojnica službe za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki, ki je pred leti ta severnoameriški program, ki ga je utemeljila Dr. Carolyn Webster-Stratton, pripeljala v Slovenijo;

Natalija Plajnšek, izvajalka programa, sicer pa svetovalna delavka na OŠ Trnovo,

Sonja Stepančič - izvajalka programa, učiteljica razrednega pouka na OŠ Trnovo,

Nina Triller - ravnateljica OŠ Kolezija, udeleženka programa v šolskem letu 2020/2021.

"Moja pripoved lahko komu pomaga."

Poslavljamo se od leta in razmišljamo, kaj nam bo prineslo novo. Upamo, da bo srečno in zdravo. To želimo tudi drugim. Včasih pa nam leto ni ravno ni naklonjeno. Televizijska novinarka, voditeljica in urednica Darja Korez Korenčan je letos prebolela hujšo obliko covida. Ostale so posledice, a življenjskega optimizma ji ni zmanjkalo. Svojo izkušnjo je opisala v knjigi Korak za korakom.