
Sign up to save your podcasts
Or


... pravijo študenti Maja Podojstršek, Nomi Hrast, Nik Gerbec in Adam Modic
Leto, ki se končuje, je bilo posebno tudi za študente. Brez običajnega študentskega vrveža v predavalnicah, laboratorijih, na hodnikih fakultet, brez spoznavnih večerov, družabnih dogodkov, brez študentskih kavic in obveznih klepetih o marsičem, kar barva študentsko življenje. Zaradi covida-19 se je vse, kar je mogoče, preselilo na splet in med štiri stene študentskih sob. Kako ta čas preživljajo študenti, o čem razmišljajo, kaj pogrešajo in kaj načrtujejo?
Trije dobri možje najdejo tudi tiste, ki ne pričakujejo njihove pozornosti
Prazniki so lahko umirjeni in lepi ali pa osamljeni in žalostni. Seveda jih lahko obarvajo tudi vsi drugi čustveni odtenki, tako kot prav vsak trenutek naših življenj. A prazniki so kljub vsemu kulturno zaznamovani kot nekaj lepega. Take želimo tudi tistim, ki se niso rodili v srečne okoliščine ali si jih niso mogli ustvariti. O različnih načinih preseganja materialnih omejitev pri obdarovanju v teh prazničnih dneh je tekla beseda v oddaji, ki jo je pripravila Cirila Štuber.
Vanja (Trije zimski botri): Počutimo se priviligirane, ker smo zdravi, imamo zdrave otroke, imamo službe, smo funkcionalni in to je eden izmed motivov, da pomagamo drugim."
Dober občutek je biti obdarovalec, hkrati pa občutimo nelagodje, ker je tako, da mnogi nimajo nič. Tisti, ki želijo pomagati pri obdarovanju so tako srčni, da nas poiščejo sami in nam jih ni treba iskati.
V društvu Humanitarček obdarujejo brezdomce in starostnike. Želijo si personalizirane darilne pakete, v katerih je izbrana vsebina, ki ustreza željam obdarovalca.
Ninna Kozorog (Humanitarček): Pred osmimi leti smo ugotovili, da nihče ne obdaruje brezdomcev. Začeli smo z mariborskimi brezdomci in danes so v našo akcijo vključena vsa večja slovenska središča za brezdomce.
Uroš Brezovšek (ZPM Krško): Otroci res ne smejo občutiti ovir, ki vplivajo tudi na te praznike. Zato smo se odločitli, da organiziramo t.i. drive in Dedka Mraza, ki jih bo obdaril kar v mimovozečih avtomobilih, brezstično.
V občini Krško že 40 let občina poskrbi za praznično obdarovanje vseh predšolskih otrok. Letos bodo tako skupaj z Zvezo prijateljev mladine, ki organizira obdarovanje, obdarovali 1500 otrok.
Asist. dr. Tadej Dovšak, dr. med. in dr. dent. med. o slovenski akciji preventivnih pregledov ustne votline
V Sloveniji za ploščatoceličnim karcinomom ustne votline vsako leto zboli okrog 100 bolnikov, ki pa velikokrat poiščejo zdravniško pomoč šele v napredovani fazi bolezni. V letošnjem obdobju novega koronavirusa pa tudi na Kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana ugotavljajo za okoli 30% zmanjšano število novo odkritih rakov. Na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije je zato december mesec, ko po nekaterih mestih poteka akcija preventivnih pregledov ustne votline. Več o tem pa asist. dr. Tadej Dovšak, dr. med., in dr. dent. med., specialist maksilofacialne in oralne kirurgije, s Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo, UKC Ljubljana.
ZD Nova Gorica, 05 3355 520, pon. 8.00 12.00
ZD Ljubljana, 01 5844 222, pon. 8.00 do 12.00
ZD Novo mesto, 07 3916 871, torek 12.00 - 13.00
ZD Murska Sobota, 02 5341 316, torek 15.00 - 19.00, četrtek 15.00 - 19.00 (izmenično)
Začarani krog nasilja je mogoče pretrgati sporočajo sogovornice, ki so same prehodile trnovo pot iz nasilja
Nobena ženska, nobena deklica, noben fantek, noben otrok na tem svetu ni kriv, da ga starši zlorabljajo, da ga pretepajo, da grdo z njim ravnajo. Krivi so starši. Krivi so partnerji. Krivi so sosedje, ki slišijo in ne pomagajo.
Epidemija je razgalila vse anomalije in neenakosti v naši družbi ter še bolj poglobila stiske tistih, ki jim življenje že pred korona krizo ni bilo naklonjeno. Dom v obdobju samoizolacije, mnogim predstavlja varno zavetje. Ob pozivih "ostani doma" pa vse prevečkrat pozabljamo na številne žrtve nasilja, ki so v teh dneh prisiljene živeti v nenehnem strahu pred povzročiteljem nasilja, mnoge med njimi iz dneva v dan trepetajo v strahu za lastno varnost in za varnost svojih otrok. Ob mednarodnih dnevih akcij proti nasilju nad ženskami in deklicami, smo se pogovarjali s tremi žrtvami nasilja v družini, Monico De La Cali, Alenko Keber in Simono Nino Vrabič, ki so pogumno povedale svojo zgodbo z namenom opolnomočiti vse tiste, ki iščejo pot v življenje brez nasilja.
Eno izmed sporočil žrtvam je to, da nikoli ni prepozno reči »ne« nasilju. In če ti ne uspe prvič, drugič, tretjič, vedno je vredno poskusiti znova in si upati.
Za uspešno usklajevanje delovnega in prostega časa je potrebna ozaveščenost zaposlenih in vodstev
Razvoj tehnologije nam je omogočil, da imamo dostop do stvari, informacij in ljudi dobesedno 24 ur na dan in tudi drugi imajo neomejen dostop do nas. Že s pojavom mobilnikov smo začeli nositi delovna mesta s seboj domov, k prostočasnim dejavnostim in celo na dopust. Prav nobene moči nimamo, da bi preprečili, da bi se službena pošta pojavila v našem nabiralniku v petek zvečer, med koncem tedna ali na prosti dan. Po dveh karantenskih obdobjih dela na domu, ki se je pokazalo za številne poklice kot rešilna bilka, zaradi katere ni bilo treba zapreti pisarn, so nekateri opazili, da doma nikoli ne zaprejo vrat svoje pisarne v dnevni sobi in delajo do poznega večera, drugi pa, da za delo porabijo manj časa in da se je njihova produktivnost povečala. Kako lahko pridemo do tako nasprotujočih si rezultatov? Kolikšen vpliv imajo nanje vodje in kolikšnega zaposleni? K debati o tem fenomenu smo povabili Majo Golob, poslovno coachinjo žensk na vodilnih položajih in njihovih teamov, podjetnico in soustanoviteljico podjetja Spago ter avtorico knjige Ne čakaj na vikend in dr. Damjano Pondelek, soustanoviteljico podjetja Urednica, ki pomaga podjetjem reševati krizne položaje in skrbi tudi za opolnomočenje vodstev pri notranji organizacijski kulturi.
Z Majo Golob in dr. Damjano Pondelek smo se srečali na virtualni mednarodni spletni konferenci "Stari ASI v ravnovesju", ki so jo pripravili pri Javnem štipendijskem, razvojnem invalidskem in preživninskem skladu RS v okviru programa Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile - ASI, ki ga sofinancirata Ministrstvo za delo in Evropska unija. Eden izmed gostov konference je bil tudi Nigel Marsh, avtor treh svetovnih uspešnic, komentator, svetovalec številnim vladam in podjetjem s 30-letnimi izkušnjami v komercialnem sektorju in ustanovitelj svojega podjetja.
ZNAMO POTEGNITI LOČNICO MED DELOVNIM IN PROSTIM ČASOM?
Maja Golob: Pričakovati od ljudi, da bodo 24 ur na dan vpeti v delovne procese, ni realno, a vidimo, da se to dejansko dogaja vsem nam.
Damjana Pondelek: Med eno konferenco prek aplikacije Zoom je razpravljavka kriknila, in ko smo se pozanimali, kaj se je zgodilo, smo izvedeli, da jo je njen dveletni otrok ugriznil v nogo.
Nigel Marsh: Mislim, da ni naloga podjetja, da skrbi za ravnovesje med delom in prostim časom zaposlenega. Seveda pa obstajajo tudi podjetja, ki zaposlenim tega ne omogočajo, ker so tako grozna. Po mojem mnenju imajo podjetja naloge, za katere so odgovorna. Skrbeti morajo za vzgled in narekovati ton ravnanja zaposlenih. Seveda obstajajo podjetja, ki poveličujejo deloholizem, a zaposleni so lahko deloholiki, čeprav podjetja podpirajo usklajen odnos med delom in prostim časom.
SE LAHKO KAJ NAUČIMO IZ RAZMER, KI SO JIH SPREMENILI UKREPI OB PANDEMIJI KORONAVIRUSNE BOLEZNI?
Nigel Marsh: Ena izmed pozitivnih stvari pri covidu-19 je, da spoduja ljudi, naj razmislijo o tem, kako delajo, in jim omogoča, da poskusijo na drugačen način. Ker se svet kljub temu, da smo bili prisiljeni delati na daljavo, ni nehal vrteti, delo pač opravimo od doma, smo lahko zdaj manj osredotočeni na način, na katerega dosežemo svoje rezultate, in bolj na rezultate same.
Maja Golob: Čas, v katerem živimo, nam daje priložnost, da premislimo, čemu in komu posvečamo čas in pozornost, in morda svoje prioritete postavimo na drugačen način.
Damjana Pondelek: Zdaj razumeti svoje sodelavce je velika naložba v banko zaupanja, ker tam, kjer se zdaj ljudje počutijo spoštovane, cenjene in razumljene, grejo ekipe skupaj, se povezujejo, odnosi se krepijo in lahko zagotovim, da tudi poslovni rezultati ne bodo umanjkali, takoj ko bo priložnost za to.
KAKO UPRAVLJATI NADZOR NAD SEBOJ, NAD SODELAVCI?
Maja Golob: Seveda nimamo nadzora nad tem, kdaj bomo prejeli elektronsko pošto, imamo pa absolutno nadzor nad tem, kdaj se ji bomo posvetili in kdaj bomo nanjo odgovorili.
Damjana Pondelek: Mislim, da ko obstaja potreba po nadzoru v ljudeh, ga bodo izvajali, pa naj bo na daljavo ali takole iz oči v oči v svojih pisarnah. Mislim, da to ni dobro in da potrebuje vodja veliko zaupanja vase in potem do svojih sodelavcev, da bodo vse postorili tako, kot je potrebno, pa naj bodo v pisarni ali nekje pri delu na daljavo. Vodja je tam zato, da ustvarja ugodne razmere, da bodo ti rezultati res mogoči.
Brez stikov, z veliko strahu in občutki nemoči
Epidemija je razgalila zanemarjanje vprašanja oskrbe starejših v domovih za starejše. Kadrovsko in prostorsko pomanjkanje je že veliko let znano, a vendar se tema glavnima problemoma ne posveča potrebne pozornosti. Domovi za starejše so zdaj postala žarišča okužb, oskrbovanci so najbolj ogroženi, največ je okuženih in hospitaliziranih prav v njihovih vrstah, žal je med njimi tudi največ umrlih zaradi bolezni covid -19. Ob tem so domovi postali novodobni zapori: stikov starejših s svojci skorajda ni ali so močno oteženi, obiskov ni, marsikje je omejeno celo gibanje znotraj doma – po hodnikih. Vse to vpliva na zdravje oskrbovancev – telesno in psihično. Po drugi strani pa razmere njihove svojce potiskajo v dodatne stiske, bremeni jih strah, občutki krivde in nemoči.
Visoka občutljivost je prirojena in se pojavlja pri od 15 do 20 odstotkih ljudi
Velika večina že nestrpno pričakuje konec pandemije in sprostitev ukrepov, najdemo pa tudi take, ki jim karantena, čas zase in samota zelo ustrezajo. Gre za visoko občutljive ljudi. Imajo nadpovprečno občutljiv živčni sistem, ki zaznava veliko več dražljajev iz okolja in posameznikove notranjosti na veliko bolj intenziven način. Visoka občutljivost je osebnostna lastnost, ni bolezen ali kakšna motnja. Je človeška značilnost, ki je prirojena in se pojavlja pri od 15 do 20 odstotkih ljudi. V enakem deležu jo najdemo pri ženskah in moških, prav tako med različnimi rasami.
Svetovalko za visoko občutljive odrasle in otroke Erika Plevel o tej temi izobražuje ljudi in jim svetuje, kako z visoko občutljivostjo shajati:
"Za visoko občutljive je značilno predvsem to, da nam malce drugače delujejo možgani, naš živčni sistem je veliko bolj občutljiv in to se v bistvu kaže tako, da smo senzorno zelo občutljivi. To pomeni, da smo občutljivi na hrup, močne luči in med drugim na določene vonjave. Določene stvari nas hitreje vznemirijo in posledično se bolj burno odzovemo. Hkrati smo zelo redoljubni, natančni, veliko in globoko razmišljamo. Smo zelo empatični in tako se nas zelo dotakne trpljenje drugih ljudi."
Življenjski trener Primož Škoberne, ki tudi sebe šteje med visoko občutljive, poudarja, da je spomladanska karantena bila pravi balzam za dušo:
"Včasih mi je fino imeti masko v trgovini na obrazu. Nihče ne vidi, kakšno mimiko imam na obrazu. Hkrati se tudi učiš komuniciranja z očmi. Spomladanski "lockodown" je bil pravi balzam za dušo in marsikdo od visoko občutljivih mi je to potrdil."
Kronični bolečinski sindrom, ki zelo poseže v življenje posameznika
Fibromialgija je sicer že stara bolezen, gre za sindrom, ki združuje veliko simptomov, vendar jo kot bolezen priznavajo šele zadnjih 30 let. Pot do diagnoze je dolga, fibromialgija pa zelo poseže v življenje bolnikov, saj ima mnogo obrazov. V tokratni oddaji bomo sindrom fibromialgije spoznali z medicinskega vidika in slišali lastno izkušnjo.
Slovensko društvo hospic že 25 let opravlja svoje temeljno poslanstvo
Da dajejo predvsem življenje dnevom in ne nasprotno, vedno poudarijo v nevladnem, neprofitnem Slovenskem društvu hospic, kjer že 25 let skrbijo za fizične, psihosocialne in duhovne potrebe umirajočih bolnikov, hkrati pa, tudi zaradi številnih prostovoljcev, dajejo oporo svojcem. Predsednica društva Renata Jakob Roban govori o žalovanju kot individualnem procesu ter o odnosu, ki ga imamo do umiranja in smrti. Prostovoljka Monika Glavonjić dodaja izkušnjo, ki jo je pred tremi leti pripeljala do dela z mladimi, pogosto "prezrtimi" žalovalci.
"Takrat sem začutila, da se me ljudje bojijo zaradi mojih izgub, jaz pa sem želela le govoriti o tem. O bolečini, o življenju in o tem, kako te pretrese, ko izgubiš ljubljenega človeka."
Ženske, ki so v procesu zdravljenja ostale brez dojke, se soočajo s slabšim doživljanjem lastnega telesa, z depresijo, tesnobnostjo in upadom spolne sle
Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški. Vedno več raziskav kaže, da so med najpogostejšimi simptomi, s katerimi se soočajo ženske po zdravljenju raka dojk, težave v spolnosti. Ne le, da žensko pretrese že sama diagnoza, dojke imajo za žensko tudi močan simbolni pomen, na spolnost vpliva tudi izbira zdravljenja. O spolni rehabilitaciji po zdravljenju raka dojk bo tekla beseda v oddaji Med štirimi stenami. Vabljeni v našo družbo v ponedeljek ob 10.10.
From the publisher's feed

2 Listeners

6 Listeners

3 Listeners

4 Listeners

4 Listeners

3 Listeners

0 Listeners

31 Listeners

8 Listeners

1 Listeners

2 Listeners

2 Listeners

0 Listeners

4 Listeners

0 Listeners