V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem.

Dr. Jurij Gorjanc o tem, kaj se dogaja z našimi nevroni, ko smo nad 2500 metri nadmorske višine

V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem.

Možgani so eden najobčutljivejših organov v našem telesu in takoj zaznajo nizko vsebnost kisika, kar se zgodi na večji višini.

Akutna višinska bolezen se, če napreduje, lahko pokaže tudi kot možganski edem:

Ljudje smo narejeni tako, da zna telo uravnavati mejo med krvjo in tkivom (možgani). Te meje morajo biti zelo dobro uravnavane in prepustne samo do določene meje. Še zdaj ne vemo točno in v celoti, kaj se zgodi, da možgane zalije voda. Na višini se zgodi ravno to.

Vse to se začne dogajati nad 2500 metri nadmorske višine.

Če bi midva zdaj šla na Kredarico in prespala v koči najbrž ne bi imela simptomov. Če pa bi recimo skupina ljudi spala na vrhu Triglava bi že opazili, pri približno treh četrtinah, da bi slabo spali, bili omotični, sopli bi in pojavil bi se lahko glavobol.

Vsebnost kisika je tista, ki sproži plaz reakcij dogajanja v našem telesu, ki se jim reče aklimatizacija.

Na vrhu Triglava je recimo samo še 75 % kisika v primerjavi s količino v Piranu.

Več pa v posnetku!