100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

Pri približno 5% populacije se iz varovalnega mehanizma razvije v nesorazmeren in neracionalen strah pred višino ali akrofobijo.

Strah je eno izmed petih osnovnih čustev. Je prirojen odziv organizma na pretečo nevarnost - bodisi realno ali namišljeno. Tudi strah pred višino je zelo individualen in se razlikuje od posameznika do posameznika. pojasnjuje športni psiholog mag. Aleš Vičič.

Strah pred višino je eden izmed redkih vrojenih strahov, ki jih  imamo ljudje. Jaz bi ga raje poimenoval strah pred padcem dol.

Intenzivnost strahu pred višino je odvisna od treh mehanizmov.

Prvi je ocena, kako veliko škodo nam bo povzročil morebitni padec z višine na kateri se nahajamo. Drugi je ocena kolikšna je verjetnost, da pademo s te višine in tretji, kakšne so naše kompetence, da preprečimo padec( sposobnost ravnotežja, psihična stabilnost, druge veščine).

Med poletnimi počitnicami se bodo s strahom pred višino nekateri soočili, ko bodo hodili po ozki planinski poti nad strmim pobočjem, drugi ga bodo občutili, ko se bodo približali robu pečine nad morjem, nekatere bo preplavil neprijeten občutek ob vzpenjanju na sicer zavarovan razgledni stolp, enim pa bo strah pred višino budil že vzpon na tretji klin lestve med obiranjem domače jablane.

S športnim in poslovnim psihologom magistrom Alešem Vičičem v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani tudi o uspešnem obvladovanju strahu pred višino in zakaj lahko redki postanejo drzni vrvohodci.