Koroško statistično regijo tvori 12 občin v treh rečnih dolinah: Dravski, Mežiški in Mislinjski. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2017 na Koroškem ustvarjenih samo en odstotek od vseh slovenskih turističnih nočitev. Zaščitni znak Koroške je 2126m visoka gora Peca, pod katero naj bi po legendi v votlini spal dobri kralj Matjaž s svojo vojsko in čakal, da se bo prebudil, ko se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize. So se pa že pred njim prebudili mnogi koroški turistični ponudniki, in če k temu dodamo izjemno zgodovino, številne naravne in kulturne znamenitosti, prijazne ljudi in koroško košto, je razlogov za obisk več kot dovolj. Odkrivanja Koroške se je lotil tudi Bojan Leskovec.

Naslov oddaje »Napotki« pristoji Koroški, saj pridete tja dobesedno »po potki«

Tokrat smo kompas naravnali v smeri Koroške statistične regije, ki jo tvori 12 občin v treh rečnih dolinah: Dravski, Mežiški in Mislinjski. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2017 na Koroškem ustvarjenih samo en odstotek od vseh slovenskih turističnih nočitev.
Moj prvi cilj »plebiscitna vas« ob avstrijski meji- Libeliče, ki se ponašajo tudi s svojim grbom in zastavo. V markantni stavbi, nekdanjemu župnišču, ki so ga zgradili skoraj točno na 15. poldnevniku so uredili prav posebno plebiscitno zbirko, ki prikazuje "odhod" Libelič v Avstrijo, po koroškem plebiscitu leta 1920 in "vrnitev" kraja na slovensko stran dve leti pozneje. Domačin Adrijan Zalesnik pove tudi zgodbo o gasilski pumpi, ki so jo, po vzpostavitvi nove meje, odpeljali na avstrijsko stran.

Fantje iz Libelič so rekli, če so nam vse pobrali, gasilske pumpe jim pa ne damo. Podkupili so žandarje in carinike na meji, organizirali nočno akcijo, kolesa pumpe ovili v cunje ter jo prepeljali na našo stran. V Libeličah je bilo veliko slavje, avstrijski časopisi pa so se razpisaali o dogodku kot da bi pol Avstrije ukradli.

Moj naslednji cilj: pristan koroških splavarjev ob reki Dravi med Dravogradom in Muto. Ana Kugovnik koordinira flosarska doživetja v zgornjedravski dolini.

Splavarjenje lesa je bila nekoč donosna gospodarska dejavnost, danes pa je to zanimiva in poučna dogodivščina na Dravi.

Tradicionalna koroška kulinarika se prav nič ne spogleduje z novodobnimi prehranskimi načrti za zgubljanje kilogramov. Aktivnemu popotniku Korošci postrežejo krepko kosilo, pove Danica Hudrap, ki je avtorica diplomske naloge na temo koroške košte z naslovom »Po starih cajtih diši«.

Posebno mesto na koroških mizah ima ržen kruh. Poletni koroški gozdovi ponujajo tudi slastne borovnice ali črnice, kot jim pravimo domačini. Poceni in preprosta je sladice, ko v skodelico natresem borovnice in jih posujemo s sladkorjem, mi jim rečemo kar cukrane borovnice.

Tim Kolar Erat iz oddelka turizem pri Zavodu, ki v Ravnah na Koroškem pod isto streho združuje tudi kulturo, šport in mlade, mi predstavi eno najbolj zdravilnih voda na Koroškem.

Voda iz izvira Rimski vrelec ima slavno preteklost. Zaradi visoke vsebnosti železa so ji pripisovali zdravilne učinke, stregli so jo v dunajskih hotelih in izvažali celo v Ameriko.

Koroška ponuja nekaj izvrstnih kolesarskih priložnosti. Ena izmed njih se imenuje »štrekna«- kolesarska pot, speljana po opuščeni trasi nekdanje železniške proge Velenje Dravograd. Aleš Rupreht iz Koroške regionalne razvojne agencije.

24-kilometrska trasa kolesarske poti po Mislinjski dolini, med Otiškim Vrhom, Slovenj Gradcem, Mislinjo in Gornjim Doličem je dobila posebno ime, ker poteka po trasi nekdanje železnice.