Z novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS Kysio Hekster smo se pogovarjali o ozadju nedavnega strelskega napada na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki je poročal o številnih odmevnih zločinih in za zapahe spravil kar nekaj šefov kriminalnih združb. Pa tudi o stanju novinarstva v njihovi državi in o tem, zakaj jih pri poročanju s terena vse pogosteje varujejo varnostniki.

S Kysio Hekster, novinarko nizozemske javne radiotelevije NOS, o stanju novinarstva v njihovi državi

Kysia Hekster za nizozemsko javno radiotelevizijo dela že več kot 20 let: začela je kot radijka, prestopila na televizijo v zunanjepolitično uredništvo, bila dopisnica iz Moskve, se pozneje pridružila notranjepolitičnemu uredništvu, poročala o epidemiji covida, spremljala nizozemsko kraljevo družino, od letošnjega januarja pa je dopisnica iz Bruslja. Pogovor smo začeli s strelskim napadom na preiskovalnega novinarja Petra R. de Vriesa, ki so ga pred tednom dni v središču Amsterdama ustrelili v glavo po tem, ko je zapuščal televizijski studio: "Veliko ljudi je prepričanih, da je ta strelski napad povezan z zelo odmevnim primerom Marengo, glavnega osumljenca z imenom Ridouan Taghi, sicer Nizozemca maroškega porekla, so lani v Dubaju prijeli. Ustreljeni novinar ni prva žrtvev v tem procesu. Umorili so namreč tudi brata in odvetnika kronske priče proti Taghiju, zdaj pa so streljali še na Petra R. de Vriesa, ki se je prav tako poglobljeno ukvarjal s tem primerom." 

"Ukvarjal se je s kriminalom. Zato menim, da gre za nekoliko drugačno zgodbo v primerjavi z umori novinarjev, kot denimo tistimi na Malti, kjer so vpleteni tudi politiki in gre za te vrste raziskovalno novinarstvo. A ne glede na to, gre za napad na novinarja. Je pa tudi res, da s svojimi odkritji policijo velikokrat spravi v zadrego, ker mu uspe rešiti primere, ki jih njej ne." 

Se je pa položaj novinarjev v zadnjih letih tudi na Nizozemskem precej spremenil. Očitno tako zelo, da so leta 2019 ustanovili posebno agencijo PersVeilig, kar bi v prevodu pomenilo Novinarji na varnem.

"Stanje je postalo tako resno, da je odgovorni urednik lani oktobra odločil, da z vseh reportažnih avtomobilov odstranimo logotipe naše organizacije, ker pritegnejo nezaželeno pozornost. Kaplja čez rob je bila, ko so našim zaposlenim, ki so potovali na teren v teh avtomobilih, na avtocesti blokirali pot. Ali pa drugi primer, ko so na parkirane avtomobile, medtem ko so v njih naši sodelavci pripravljali prispevke, urinirali, jih skušali celo prevrniti … Sama osebno sicer tega nisem doživela, imam pa kolega, ki ga je bilo ob enem od takšnih dogodkov tako strah, da je poklical policijo. In šele njej je uspelo zadevo spraviti pod nadzor in odstraniti protestnike." 

Razlogi za naraščajočo nastrojenost proti novinarjem so vsekakor večplastni, dodaja Kysia Hekster. Televizijske oddaje, na primer, omogočajo medijski prostor ekstremnim stališčem, čeprav ti v družbi predstavljajo zelo majhen delež v primerjavi z zmernim, večinskim mnenjem: "Ljudje z zmernimi stališči ne dobijo toliko medijskega prostora, zato tisti, ki imajo največ pozornosti v medijih, s tem dobijo tudi potrditev, da je njihovo vedenje sprejemljivo ali celo zaželeno."