Če se je Bojan Leskovec prejšnji teden odpravil v Bojance pa se tokrat Marko Rozman v Markovce. V Občini, ki zajema devet vasi, živi čez 4200 ljudi. V letih pred nastankom občine in v desetletju po tem je prišlo do pravega razcveta mnogih dejavnosti. Kot boste slišali v nadaljevanju se občino bogati izjemna etnografska dediščina. Govorimo o območju države, od koder izhajajo Kurenti in največje pustne zabave. Napotki tokrat v Markovcih.

Občina Markovci je znana po bogati dediščini pustnih šeg in navad

Občina Markovci leži na ravninskem delu spodnjega Ptujskega polja, predvsem na levem bregu reke Drave, na desnem bregu pa je področje krajinskega parka Šturmovci. V teh krajih so se ohranili številni prastari običaji, zlasti tisti v katerih magična bitja preganjajo zimo in napovedujejo pomlad. Ime Markovci so v svet ponesli številni predpustni in pustni običaji ter izvirni pustni liki. V markovški občinski stavbi je na ogled tudi zbirka tamkajšnjih pustnih likov.

Franc Brodnjak, Marko Forštnerič, Matjaž Mlinarič

V Markovcih so zelo znani tudi kopjaši. To sicer niso tradicionalne pustne maske, pomembno vlogo imajo na porokah, ko zabavajo ženina in nevesto in skrbijo za dobro voljo. Poročnemu sprevodu dajejo poseben slavnostni pečat ter v obred vnašajo veliko veselja in poskočnega plesnega ritma.

Prebivalci Markovcev so znani po tem, da radi sodelujejo v različnih društvih in dejavno oblikujejo kulturno in družabno življenje svojega območja. Nekateri so včlanjeni v kar tri ali štiri društva. Kogar pot zanese v te štajerske kraje, ne bo odšel ne žejen ne lačen. Markovčani so znani sladokusci in gostoljubni ljudje. Značilna jed pustnega časa so že od nekdaj tudi kvašeni in krhki flancati, nujna pustna sladica pa so seveda še pustni krofi oziroma krapčiči. V občini vsako leto pripravijo tradicionalno ocenjevanje pustnih krofov. Slavica Vincek, tudi predsednica Društva podeželskih žena Markovci, je za svoje jedi prejela že devet nazivov Naj krof leta in tri Znake kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju.

Gospa Vincek rade volje razkrije tudi sestavine, ki pripeljejo do okusnega krofa:

"½ kg mehke moke, 3 rumenjaki, 5 dag sladkorja v prahu, 5 dag margarine ali masla, 3 žlice ruma, 3 dl mleka (približno), 3–4 dag kvasa, sol, limonina lupina."

Od kulinarike pa še k industrijski coni, ki se v občini prav lepo razvija. V njej najdemo tudi podjetje Reseda. Primarna dejavnost podjetja, ki ga vodi Damjan Habjanec, je obdelava kovin CNC, proizvodnja in kompleksna montaža kovinskih izdelkov. Med njihovimi kupci so tudi podjetja iz evropske vesoljske industrije, za katera izdelujejo dele in komponente za vakuumske črpalke, ki se uporabljajo za krmilne sisteme satelitov in vesoljskih simulatorjev na Zemlji. Primerljiv proizvod lahko danes izdelajo samo še štiri druga podjetja na svetovni ravni.